FOTO: Pexels.


Novo leto je kot prazna stran, ki jo je treba še povsem popisati. Ko se oziramo na nov koledar, si poskušamo predstavljati dogodke, ki bodo zaznamovali prihodnje mesece. Kateri datumi se bodo za vedno zapisali v naš spomin, česa se bomo veselili, za čem žalovali, kaj nas bo prihodnje leto pretreslo?

Nekateri načrti se že zarisujejo, vedno jasneje se kažejo nekateri pomembni trenutki: rojstvo otroka, izpit, ki ga bo treba opraviti, napovedana selitev.

Na obzorju novega leta se kažejo tudi skrbi: ali bo najstarejši otrok prihodnje leto ob božiču še z nami? Ali bom zdržal še eno leto brez službe? Ali bo prijatelj, ki je zbolel za levkemijo, ozdravel ali umrl? Včasih bi si želeli imeti leto več in poznati odgovore na vsa ta vprašanja.

»Ne skrbite za jutri«

Jezus nam je govoril: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase« (Mt 6,34). Dobro je načrtovati, organizirati – predvsem ko smo odgovorni za družino –, vendar tako, da vse to izročimo v Božje roke. Naše vseobsegajoče zavarovanje je Božja ljubezen.

Naše upanje temelji na njegovi Besedi in ne na napovedih katerega koli vedeževalca ali obetih strokovnjakov. Če si tako želimo poznati prihodnost, ali se pravzaprav v tem ne kaže pomanjkanje zaupanja?


FOTO: Pexels.

Seveda je težko čakati, ne da bi vedeli … ne da bi vedeli, ali bo naš otrok ozdravel, ali se bo dolgo obdobje brezposelnosti obrnilo v stabilno delo, ali bo nekdo, ki je krhek v svoji mladosti, našel ravnotežje, ali bo par, ki je na tem, da se loči, stopil na pot sprave, ali bo otrok, ki se bo rodil, res prizadet, kot so napovedali zdravniki.

Toda kaj bi nam pomagalo, če bi vedeli vnaprej? Kajti kar koli se bo že zgodilo, nam bo milost dana v trenutku, ko jo bomo potrebovali. Ne prej.

Z zaupanjem in odločenostjo

Kaj se bo zgodilo v prihajajočem letu? Ne vemo. Toda to pravzaprav ni pomembno. Edino vprašanje, ki navsezadnje šteje, ni, kaj se bo zgodilo, ampak kaj bomo mi storili s tem. Nekateri dogodki bodo prišli, ne da bi jih lahko spremenili, vsaj ne neposredno in takoj, vsiljeni nam bodo od zunaj.

Toda ostali bomo svobodni, da jih sprejmemo z zaupanjem in odločenostjo, namesto da jih utrpimo. Svobodni bomo, da jih bomo preživljali v upanju, namesto da v njih vidimo neizogibno usodo.

Ne glede na to, ali bo naše leto trdo, boleče, polno preizkušenj ali pa posejano z veseljem, lepimi presenečenji, srečnimi dogodki, bo lepo in rodovitno, če ga bomo živeli z Bogom, v njem in zanj. To ni pobožen stavek, to je resničnost, h kateri smo poklicani.


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (01/2021). Prevedel Marjan Pogačnik.