Branje je treba redno trenirati, saj ni prirojen proces, a ima lahko zelo pozitivne učinke. Z branjem krepimo zbranost in empatijo, na dolgi rok učinkuje proti demenci ter prispeva celo k splošnemu fizičnemu zdravju. Najpogostejši razlog (ali izgovor) za nebranje je pomanjkanje časa. Zato smo nekaj bralcev vprašali, kako to rešujejo – in po čem trenutno listajo.

Poletno branje me spomni na osvežilno mešano solato. (p. Ambrož Mušič)

Aleš Čerin, upokojenec in bloger

Ko si v penziji, imaš časa na pretek. Le vzeti si ga je treba za bistveno. Največ berem zjutraj. Knjige imam zložene na kuhinjski mizi, saj menim, da morajo biti vedno pri roki – tako je prag vstopa v branje nizek. Običajno berem več knjig hkrati in ni nujno, da vsako preberem od prve do zadnje strani. Med branjem podčrtujem: z rumenim markerjem pomembne odlomke, z oranžnim pa ključne besede. Tako se lahko pozneje hitro vračam k bistvenemu. Z ženo vsako jutro najprej prebereva, kar se bere ta dan v Cerkvi, in razmišljanje iz Besede med nami.

Aleš Čerin. FOTO: Vid Ponikvar / Sportida

To poletje so poleg Svetega pisma na kuhinjski mizi še: John Steinbeck, Vzhodno od raja (izjemen roman o svobodi, odgovornosti, grehu, odpuščanju in moči izbire); Steve Farrar, Point Man (spodbuja može in očete, da prevzamejo odgovornost za svojo družino ter vodijo z zgledom, pogumom in ljubeznijo); Constanza Miriano, Nobeno tvoje trpljenje ni zaman (spodbudno razmišljanje o smislu trpljenja v luči krščanske vere); Giff Lasta, Pot mladeničev z dekleti (svež pogled na moškost in odnos z ženo); Charles Péguy, Preddverje skrivnosti druge kreposti (nenavadna poezija o krščanskem upanju); Luigi Maria Epicoco, Sol, ne med (sveži in zelo življenjski duhovni premisleki).

Zakaj je dobro brati? Je dobro brati klasike ali tudi žanrsko literaturo? Kaj pa branje na elektronskih zaslonih? O branju si več preberite v 31. številki Družine.

Juta Grasselli, dijakinja

Zame branje ni nekaj, za kar moram čas najti, ampak ga omejiti. Tako kot najstnik najde čas, da je vsaj eno uro na dan za telefonom, jaz najdem čas, da sem vsaj eno uro na dan za knjigo. Res je, da je v srednji šoli malo več popoldneva namenjenega učenju, toda vseeno se čas za branje najde tudi na šolskih hodnikih med odmori ali v šolskih klopeh. Moram priznati, da včasih na račun branja trpi tudi moje spanje.

Juta Grasselli. FOTO: osebni arhiv

Knjige, ki jih najraje berem, večinoma vsebujejo fantazijo in malo romance. Med moje najljubše sodijo zbirka Somrak, Žerjavica pod pepelom, serija Percy Jackson in olimpijci, Saga o rodbini Wingfeather, Eragon, Sorodni duši in Kradljiva Phoenix, Morrigan Vran, Zrcalka in zbirka Krvne vezi. V branje priporočam tudi knjige Tesse Afshar, meni je najbolj pri srcu Zaklad rubinov, Edenbrooke in Blackmoore, Popotovanje z vetrom in še Nebo je povsod. Branje je zame sprostitev, recept za to dejavnost pa je, da imaš knjigo vedno pri sebi.

Alenka Javornik, koordinatorka Slomškovega priznanja v župniji

Knjige so moje stalne spremljevalke v življenju in branje je moja najljubša prostočasna dejavnost. Berem raznovrstno literaturo od starih klasik do novosti. Najraje berem romane in avtobiografije. Med letom berem večinoma pred spanjem, vsaj nekaj vrstic. Med počitnicami, ko je več časa, pa večinoma berem v miru v naravi, na morju pod borovci ali na domačem vrtu, kjer ob tem poslušam še šumenje vetra in petje ptic.

Alenka Javornik. FOTO: osebni arhiv

Za poletno branje priporočam knjigo Annie Hawes Ekstra deviško. V njej avtorica na humoren način opisuje dogodivščine, ki sta jih s sestro doživeli v majhni italijanski vasici v Liguriji, kamor sta iz Londona odšli na sezonsko delo. V knjigi navdušujejo opisi italijanskih jedi in pridelave oljčnega olja. Priporočam tudi knjigo Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen. Gre za romaneskno zgodbo o akademski kiparki Lizi Hribar. Na moji knjižni polici pa me čakata to poletje še dve knjigi: Tetka Valerie Perrin in Globoko v gozdu Irene Štaudohar.

p. Ambrož Mušič, frančiškan in župnik

Poletno branje me spomni na osvežilno mešano solato, ki si jo privoščimo še posebej v poletnih mesecih. Kot duhovnik ne morem brez Svetega pisma. Priporočam, da v celoti preberemo vsaj kakšno svetopisemsko knjigo in bomo bolj začutili njeno globoko sporočilo. V Cankarjevem letu se mi zdi nujno poseči tudi po naši slovenski klasiki. Trenutno sem pri Martinu Kačurju.

Ambrož Mušič. FOTO: osebni arhiv

V današnjem času me s svojo mislijo nagovarja tudi slavni Dante s svojo Božansko komedijo v imenitnem prevodu Andreja Capudra. Tistim, ki jih vznemirjajo vprašanja o vesolju in njegovem nastanku, priporočam zelo poljudno branje Tkanine vesolja Briana Greena. Všeč so mi zgodovinski in pustolovski romani, kot so npr. Beneške oči (Alessandro Barbero) in cela vrsta napetih romanov iz življenja rimskih vojakov Simona Scarrowa. Po kosilu pa so ob kavici dobrodošli tudi kakšni stripi, kot so Asterix, Miki Muster in Potovanje očetov (David Ratte).

Lucija Rifel, pedagoginja in knjižničarka

Po duši in poklicu sem knjižničarka in učiteljica francoščine, vsakovrstne knjige so zato stalne spremljevalke in veliko od njih bolj preletim kot preberem. Vendar sledim spodbudi: Ne iščite časa za branje, vzemite si ga. Najraje si ga vzamem med službeno potjo z vlakom (tako zamude postanejo vsaj kanček manj nadležne večinoma ob e-knjigah), zvečer pred spanjem in seveda med dopustom sredi belega dneva. Sem ena tistih, ki bi tudi v toaletnih prostorih imela knjižno polico.

Lucija Rifel. FOTO: osebni arhiv

Iz mladinske literature me je navdušil še tretji del Prave hokejske bande in serija Skrivnih sedem, nasmejala zbirka stripov večnega Garfielda, Dvorna kuharica, na seznamu pa me še čakajo sproščujoče knjige Smrt ni hec, Zgodba o začetkih znanosti, V slovenskih gorah in morda mi uspe prebrati še Drevesa se spominjajo.

Spodaj pa še napoved Kristiana Koželja, vodje knjižnega uredništva Založbe Družina, knjižnih izdaj, ki se jih veseli v prihajajoči jeseni: