Otrok je čudež. Tega se ljudje najbolj zavejo, ko postanejo starši. V ritmu sedanjega življenja pa je otrok pogost kar projekt, ki ga prestavljajmo v vedno poznejše obdobje. V potrošniški družbi smo vajeni, da ko si nečesa zaželimo, to tudi dobimo. Podobno menijo tudi mladi, ko si zaželijo otroka. Zdaj je pravi čas. Kaj pa, ko se pričakovanja ne izpolnijo?

Svojo trnovo pot do spočetja je v knjigi Kaj pa vidva čakata?! opisala v svojem prvencu Suzana Zagorc. Pri tridesetih letih se je odločila, da bo postala mati. A Bog je imel drugačne načrte. Popeljal jo je skozi različna spoznanja, preden se ji je želja po otroku končno uresničila. Zavedala se je, da je medtem na svoje telo gledala kot na skupek vlaken, izgubljala pa je svoj duhovni vidik. Ko ji uradna medicina ni znala pomagati in so ji zdravniki pripisovali malo možnosti za zanositev, se je obrnila na alternativno medicino, kjer pa so ji vsi obljubljali uspeh, če bo sledila navodilom. Zdaj priznava, da je pri marsikomu šlo le za zaslužek.

Njena želja po otroku pa je postajala vedno bolj iskrena, pristna, močna.

V letih upanja in razočaranj razen medicinske literature ali posameznih forumov ni imela nobenih informacij žensk, ki so se morale bojevati za materinstvo. Zato je začela pisati, kar je bila zanjo tudi terapija, hkrati pa bo knjiga pomagala drugim ženskam.

Specialist ginekologije in porodništva Primož Reš pa parom svetuje, naj se za otroka odločijo zgodaj, saj se težave pri zanositvi lahko pojavijo že v poznih tridesetih letih.