Pavi že na tisoče let burijo človeško domišljijo. Celo kralj Salomon je slovel po tem, da je imel v lasti pava, kot simbol svojega velikega bogastva.



Nekdaj je veljalo prepričanje, da je pavja koža neuničljiva in da se tudi po smrti ne razkroji. Sveti Avguštin je to teorijo preizkusil in presenečen je bil, kako dolgo je trajala; v svojem delu O Božjem mestu je zapisal, da je tudi »leto dni kasneje še vedno enaka, morda le malce bolj zgubana in izsušena«.

Zaradi tega nenavadnega pojava so številne stare kulture pava predstavljale kot simbol nesmrtnosti, kristjanom pa je predstavljal obljubo nebes. Pavja peresa, ki se vsako leto obnavljajo, so še utrdila prepričanje o tej povezavi in so živali dodala duhovno simboliko vstajenja.

Vzorec v obliki očesa, ki krasi pavje perje, pa je kristjane spominjal na vsevidno Božje oko.

To so razlogi, zaradi katerih podobe pava pogosto najdemo v krščanskih katakombah in cerkvah, osrednje mesto pa običajno zavzemajo na krstah in grobnicah, saj so popoln simbol večnega življenja in nesmrtnosti duše.

Vir: www.aleteia.org
Foto: M.M.Š.