Rogaška Slatina se ponaša z bogato zgodovino termalnih vrelcev in zdraviliške tradicije. Ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti tega kraja je zdravilna mineralna voda, imenovana Donat Mg, ki izvira iz globokih vrelcev na tem območju.

V samem središču Rogaške Slatine ponosno stoji cerkev sv. Križa, ki ima globoke korenine v zgodovini kraja. Arhiv nadžupnije razkriva zanimivosti, med drugim tudi podatek, da je veliko domačinov dočakalo častitljivo starost 100 let. Ta dolgoživost naj bi bila pripisana rednemu pitju slatine.

Epizoda #21

Cerkev sv. Križa, ki se prvič omenja v letu 1304, je doživela svojo preobrazbo leta 1866, ko je bila zgrajena današnja cerkev. Skozi leta je bila večkrat prenovljena, najnovejša obnova pa sega v leto 2014 ob 150. obletnici posvetitve. Zunanja in notranja obnova sta ohranili bogastvo detajlov in kulturne vrednosti, ki jih ta cerkev predstavlja.

Verouk obiskuje več kot 600 otrok.

Bl. Anton Martin Slomšek spodbudil gradnjo nove cerkve

»Slomšek je v Rogaški preživel zadnje dni pred smrtjo, kjer je imel duhovne vaje. Že takrat je dejal, da je cerkev bistveno premajhna ter da je treba zgraditi novo, saj je Rogaška že takrat imela več kot dva tisoč prebivalcev,« je povedal Vehovar.

Bl. Anton Martin Slomšek. FOTO: Jože Potrpin 

Kako je župnik Jože Vehovar postal duhovnik?

Jože Vehovar je župnik v Rogaški Slatini že štirinajst let. Pred njim je v župniji 40 let deloval zdaj že pokojni duhovnik Janez Krašovec. 

Sveti Križ leži jugozahodno od središča Rogaške Slatine. Po njem so prvotno tudi določali geografsko lego zdravilnih vrelcev in poimenovali vodo kot »svetokriško«. Ali to drži, pa župnik razkriva v videu.

Jože je bil v šoli vedno odličnjak. Vsi so ga prepričevali, naj se vpiše na gimnazijo v Celju, saj bi dobil posebno štipendijo za nadarjene. To možnost mu je ponudila takratna partija. »Moral bi oditi na zaslišanje in tam povedati, zakaj nočem na to šolo. Zlagal sem se, da bom odšel na drugo šolo. Nato sem jo 'popihal' v Maribor na Prvo gimnazijo in vstopil v malo semenišče,« se spominja župnik.

Jože Vehovar. FOTO: Kaja Zupanc 

Pomanjkanje duhovnikov

Z Vehovarjem smo spregovorili tudi o tem, zakaj se mladi danes ne odločajo radi za duhovniški poklic: 

»Danes so popolnoma drugi časi. Drugačni kot tisti, v katerih sem odraščal. Rasli smo z delom doma in pa z liturgičnem koledarjem. To, kar se danes otokom daje, je nekaj čisto drugega, kot smo imeli mi. Otroci preveč časa preživijo pred malimi zasloni. Informacija je tudi formacija. Za nas je bil edini vir informacij to, ko smo šli h križevemu potu in v cerkev ministrirat … To je danes samo kaplja v morje.«

Vabljeni tudi k ogledu prejšnje epizode, ko sva si ogledali cerkev v pasijonskem mestu.