Mozaik je delo p. Marka Rupnika. Foto: Ksenja Hočevar

Pogled z gore je nevsakdanji, veličasten, drugačen in neponovljiv. Prav zato se vedno znova trudimo premagati višino in ovire na poti. Kaj pa v vsakdanjem življenju? Se zavedamo »nagrade«, ki nas čaka na gori, če bomo le hodili nanjo? Ob današnjem prazniku Jezusovega spremenjenja je pravi čas, da se zamislimo in poskušamo na vsakdanjosti gledati nevsakdanje. Drugačen pogled nas bo morda razsvetlil in stvari se nam bodo zazdele drugačne. Morda ugledamo rešitev težave, ki nas je dolgo mučila, morda ugledamo kaj lepega, kar nam je do zdaj ostalo skrito. Odprite oči!

Pri tem vam lahko pomagajo misli upokojenega papeža Benedikta XVI., sestre Giovanna Maria Colombo in teologa Boža Rustje. Včasih pa lahko v človeku nekaj novega in posebnega vzbudi pogled na umetniško delo, zato vam predstavljamo še upodobitve jezusovega spremenjenja.


Cerkev Jezusovega spremenjenja na Gori na Rogli, foto: Ivo Žajdela

Benedikt XVI.: Jezus iz Nazareta

V svoji prvi knjigi Jezus iz Nazareta je upokojeni papež Benedikt XVI. takole predstavil pričevanje evangelistov o Jezusovem spremenjenju:

»Jezus se je pred njimi spremenil,« pove Marko nato čisto preprosto in doda, nekoliko nebogljeno, saj o skrivnosti skoraj jeclja: »Njegova oblačila so se zasvetila silno bela, kakor jih ne more narediti noben belilec na zemlji« (9,3). Mateju so na voljo že večje besede: »Njegovo obličje je žarelo kakor sonce in njegova oblačila so postala bela kakor luč« (17,2). Luka je kot edini že prej navedel cilj vzpona: »Šel je na goro, da bi molil« in zdaj iz tega razlaga dogodek, katerega priče so trije učenci: »Medtem ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila in njegovo oblačilo se je zableščalo belo« (9,29). Spremenitev je dogodek molitve. Pokaže se, kaj se dogaja v Jezusovi molitvi z Očetom: najgloblje prešinjanje z Bogom, ki postane čista svetloba. V svoji edinosti z Očetom je Jezus sam luč od luči. To, kar je Jezus v najgloblji notranjosti in kar je Peter skušal povedati v svoji izpovedi – je v tem trenutku zaznavno tudi s čuti: Jezusova bit v luči Boga, Jezus kot Sin je luč.
Benedikt XVI.: Jezus iz Nazareta

Več misli Benedikta XVI. ob Jezusovem spremenjenju pa si preberite v članku Misli Benedikta XVI. ob prazniku Jezusovega spremenjenja.


Upodobitev Jezusove spremenitve v Sveti deželi, foto: Primož Jerman

Ljubezen nas spreminja

Spremenjenje na gori nam v evangeliju kaže, da »ozreti se v nebo« za nas pomeni gledati Kristusa. Kristus se pokaže v sijoči belini, Luč od Luči, hkrati pa govori o smrti, »ki ga je čakala v Jeruzalemu«. Njegovo veličastvo je skrivnost križa: le-ta je polno razodetje Kristusa kot Boga, saj je razodetje največje Ljubezni. V njem je nebo za nas odprto, saj je v njegovi daritvi mogoča v našem vsakdanjiku pot iz smrti v življenje. Belo oblačilo našega krsta je simbol prejetega daru, hkrati pa spomin, kako spremenjene nas Oče pričakuje. To spremenjenje ni le v naši moči: vsak dan smo povabljeni, naj operemo »svoja oblačila v Jagnjetovi krvi«, naj vstopamo v njegovo ljubezen, saj nas le ljubezen, ki jo prejemamo iz njega in ki jo živimo med seboj, spreminja v otroke luči in vstajenja.

s. Giovanna Maria Colombo: Le ljubezen nas spreminja

Spremenjenje na gori naj bo program našega življenja

V vsakdanjem svetu je nevarno, da bi bil človek zaslepljen od materialnega in površinskega blišča stvarnosti. Cerkveni očetje namreč trdijo, da strastno zrenje materialnih stvari zatemni pogled duhovnih stvarnosti. Nujen je duhovni pogled, pogled vere, ki bo spremenil naše dojemanje oseb, stvarnosti in dogodkov.

Spremenjenje na gori naj postane tudi program našega življenja in se bomo trudili, da bi videli svet v luči vere, z božjimi očmi. Če bomo gledali v tej luči, se ne bo spremenil samo svet okrog nas, ampak se bomo spreminjali tudi mi.

Božo Rustja: Na spremenjenje s spremenjenim pogledom

Upodobitve

Najstarejša upodobitev Jezusove spremenitve je mozaik v samostanu sv. Katarine na Sinaju. Narejen je bi v 6. stoletju po Kristusu. Najstarejša upodobitev na Zahodu pa je mozaik v baziliki sv. Apolinarija v Raveni iz l. 549.

Eno najznamenitejših upodobitev pa je ustvaril italijanski renesančni slikar Rafael (gl. levo). Jezusova spremenitev je nastala na leseni podlagi in je tudi slikarjevo zadnje delo, saj ga je ustvaril v zadnjih štirih letih pred svojo smrtjo leta 1620. Delo temelji na Matejevem evangeliju:

»Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: 'Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.' Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: 'Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!'«
(Mt 17, 1-8)

Med slovenskimi umetniki pa omenimo p. Marka Rupnika, ki je konec novembra 2013 na oltarni steni cerkve sv. Nikolaja v Litiji upodobil mozaik ob pomoči ekipe umetnikov rimskega Centra Aletti. V nedeljo, 8. decembra 2013, ga je blagoslovil kardinal Franc Rode.

Po več letih priprav in prenove pa so septembra 2018 v Črnomlju dočakali še novo likovno podobo v prezbiteriju župnijske cerkve: mozaično upodobitev Spremenjenja na Gori, delo p. Marka Ivana Rupnika in umetnikov Centra Aletti. Do zadnjega kotička so Črnomaljci v četrtek, 20. septembra, pri večerni maši napolnili cerkev in prisluhnili teološko duhovni razlagi p. Rupnika, ki je ob somaševanju domačega župnika Gregorja Kuneja in številnih belokranjskih duhovnikov daroval mašo. Celotna duhovno teološka razlaga Spremenjenja na gori je izšla v posebni knjižici, ki jo je izdala župnija Črnomelj ob praznovanju 790-letnice župnije. Veliko praznovanje jubileja je bilo v nedeljo, 14. oktobra, na Petrovem trgu, mašo je daroval škof Andrej Glavan.