Prvo berilo: Bog si je izvolil kraljestvo duhovnikov in svet narod, 2 Mz 19,2–6a;
Ps 100;
drugo berilo: Kristusova smrt je sprava; njegovo življenje je odrešenje, Rim 5,6–11

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,36–38; 10,1–8)

Tisti čas je Jezus zagledal množice. Zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj póšlje delavce na svojo žetev.« Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal. Teh dvánajst je Jezus poslal in jim naróčil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govoríte: 'Nebeško kraljestvo se je približalo.' Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajájte.«

Video razlaga za otroke

Okno šteje zaradi svetlobe

Piše: Jure Sojč

Evangelij o klicu apostolov mi je bil vedno blizu, ker med izbranimi najdem tudi sebe. Potem ko jih Jezus pritegne k sebi, jim da oblast in jih pošlje v svet. Vrstni red dogodkov je pomemben. Najprej klic, potem bližina in šele nato poslanstvo. Apostoli morajo najprej nekaj prejeti, preden lahko karkoli dajo. To je tako preprosto kot dihanje ali bitje srca. Srce mora najprej sprejeti kri vase, sicer ne more dajati življenja telesu. Nihče ne more svetu dati Kristusa, če Kristus ni najprej osvojil njegovega srca.

Bog je ustvaril svet brez nas. Očitno pa ga noče reševati brez nas.

Tu je tudi velika nevarnost za Cerkev v vsakem času. Človek lahko začne delati za Boga, ne da bi bil z Bogom. Lahko govori o evangeliju, ne da bi evangeliju zares veroval. Vera je vedno v nevarnosti, da postane organizacija, aktivizem in moralizem. Včasih znamo organizirati še sestanek o tem, zakaj nihče več ne moli. Toda Jezus apostolov ne pošlje takoj. Najprej jih pokliče po imenu. Preden postanejo glasniki, morajo postati učenci. Preden govorijo v njegovem imenu, morajo dovoliti, da spremeni njihova srca.

 Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv 

Poslani nepopolni

Beseda apostol pomeni »poslan«. To pomeni, da apostol nima svojega sporočila. Apostol je kakor okno. Nihče ne občuduje okna zaradi njega samega. Okno je pomembno samo, če skozenj prihaja svetloba. Jezus zato apostolom ne da samo naloge, ampak svojo oblast. Kar je prej delal on sam, zdaj dela po njih. Ozdravljajo bolne, izganjajo hudobne duhove in prinašajo mir. Bog ne ostane oddaljen opazovalec sveta. Svoje delo zaupa ljudem. Bog je ustvaril svet brez nas. Očitno pa ga noče reševati brez nas.

Kakšne ljudi izbere? Ne junakov in ne popolnih. Apostoli so prestrašeni, počasni za razumevanje in pogosto polni dvomov. Peter zataji Jezusa. Tomaž dvomi. Vendar prav njih Jezus pošlje v svet. Zakaj? Ker moč evangelija ni odvisna od človeške popolnosti. Če bi bila, bi bilo krščanstvo že zdavnaj mrtvo. Cerkev obstaja samo zato, ker Bog deluje tudi po slabih instrumentih. To velja tudi za nas. Morda bolnikov ne bomo ozdravljali z dotikom rok. Toda človeka lahko ozdravlja ljubezen. Mir lahko reši človeka obupa. Beseda upanja lahko nekomu spremeni življenje. Kristus danes uporablja nas.

Pred leti je na Zahodu živel moški, ki so ga ujeli pri kraji ovac. Na čelo so mu vžgali črki ST, »sheep thief« – tat ovac. Kasneje se je spreobrnil in postal vzor za vse. Ljudje so pozabili, kaj pomeni ST, in mislili so, da pomeni SainT (svetnik). Tudi v meni je nekaj Judovega izdajalstva, Petrovega strahu in Janezove domišljavosti, najverjetneje me je zato Gospod poklical.