Prvo berilo: Božja zapoved je vsakemu blizu, 5 Mz 30,10-14;
Ps 69;
drugo berilo: Bog nam je blizu v Kristusu, Kol 1,15-20

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,25-37)

Takoj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: 'Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.' Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«

Video razlaga za otroke

Ljubi, ker si ljubljen

Piše: p. Primož Jakop

Evangeljski odlomek današnje nedelje nam prinaša eno najbolj znanih Jezusovih prilik, v katerih je na vsem razumljiv način ubesedeno temeljno sporočilo krščanskega nauka. Danes vas povabim, da se ustavimo pri prvih treh vrsticah odlomka, v katerih se Jezus pogovarja s farizejem, ki ga skuša, in ki predstavljajo uvod v priliko.

V romanu The Perks of being a Wallflower avtor Stephen Chbosky enemu od likov položi v usta naslednjo misel: »Ljudje se sprijaznimo s tisto vrsto ljubezni, za katero mislimo, da si jo zaslužimo.« To misel je dobro imeti pred očmi, ko premišljujemo o farizejevem odgovoru glede tega, kar najde v postavi kot najpomembnejšo zapoved. Govora je namreč ravno o ljubezni, ki predstavlja ključ za dostop do večnega življenja.

»Bog sam nam sporoča: ljubi me, ker te ljubim.« FOTO: Tatjana Splichal

Z nerazdvojenim srcem

Prvi del farizejevega odgovora je vzet iz temeljne molitve Izraelcev (5 Mz 6,4 sl.), v kateri je podana zapoved ljubezni do Boga. Čeprav se na prvi pogled zdi nesmiselno ali celo protislovno, da je ljubezen zapovedana, ko bi vendar morala biti svobodna, nam Chboskyjeva misel služi kot opomin, da smo si ljudje, ko gre za ljubezen, zmožni postaviti veliko prenizke cilje in ideale ter se zadovoljiti z zelo majhnim približkom tega, kar ima za nas v mislih Bog. Zapoved »Ljubi!« namreč ne pomeni, da Bog od nas zahteva ljubezen, ker bo v nasprotnem primeru njemu nekaj manjkalo, temveč nasprotno: samo v primeru, da smo nanj naravnani »z vsem svojim srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem« (Lk 10,27), bomo lahko prepoznali in izkusili ljubezen, s katero on prvi od večno in za večno ljubi nas. Ker je naša podoba o nas samih pogosto zaznamovana ali celo pokvarjena zaradi naše ranjenosti z grehom, si Boga niti ne bi upali ljubiti, če nam tega ne bi zapovedal on sam, še manj pa bi se mu pustili ljubiti. Tako pa nam zdaj Bog sam sporoča: »Ljubi me, ker te ljubim.«

Ljubezen je edina, ki nas vrne k nam samim s tem, ko nas naredi podobne Bogu

Potem ko smo tisočletja iskali tisto ljubezen, ki edina lahko izpolni človekovo najgloblje hrepenenje, nas je Bog sam obiskal v svojem Sinu, da bi nam v njem po eni strani pokazal, kako on, Bog, ljubi nas, ljudi, po drugi strani pa nam odkril način, kako po zgledu njegovega Sina, ki je pravi človek, lahko mi, čeprav ranjeni in omejeni, zdaj izpolnjujemo njegovo zapoved. Samo tako, da ljubimo Boga celovito in z nerazdvojenim srcem, bomo namreč tudi svojega bližnjega lahko prav ljubili, ker ga bomo ljubili z ljubeznijo Boga, ki mene in njega ljubi z neskončno ljubeznijo. Ljubezen je edina, ki nas vrne k nam samim s tem, ko nas naredi podobne Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni.