Politika, Cerkev in družba v Veliki Britaniji se v tem tednu intenzivno ukvarjajo s slovesnostmi ob prenosu posmrtnih ostankov kralja Riharda III. (1483-1485), zadnjega iz rodbine Plantagenetov, ki ga svetovna književnost zahvaljujoč Williamu Shakespearu pozna kot velikega hudobneža. Kralj je umrl v bitki pri Bosworthu in je bil na istem mestu tudi pokopan. Njegovo truplo je bilo bolj ali manj naključno najdeno leta 2012 pod parkiriščem v angleškem mestu Leicester. Minuli ponedeljek je westminstrski nadškof, kardinal Vincent Nichols, obhajal spominsko bogoslužje v dominikanski cerkvi Svetega Križa v Leicestru. Kot je poročal britanski katoliški časnik The Tablet, je kardinal v nagovoru poskušal odpraviti negativne predsodke o razvpitem kralju.

Verniki so katoliški rekvijem za Riharda III. pri Svetem Križu obhajali tri dni pred uradnim pokopom. Kralja iz 15. stoletja bodo jutri pokopali v notranjosti anglikanske stolnice v Leicestru. Jutrišnjo slovesnost bo vodil anglikanski primas nadškof Justin Welby. Kardinal Nichols, ki je bil med bogoslužjem odet v zgodovinski mašni plašč kraljeve hiše Plantagenetov, je v nagovoru dejal, kako jasno je slišati množični odmev stoletij na Rihardovo smrt v bitki pri Bosworthu. »Prepričani smo lahko, da so kljub naglemu pokopu in veliki zmedi tistega časa na tem istem mestu dominikanci večkrat obhajali mašno daritev za pokoj duše poraženega kralja«, je dejal kardinal.

Pred bogoslužjem se je na ulicah zbralo okoli 35.000 ljudi, ki so si želeli ogledati žalni sprevod od leicestrske univerze do stolnice. Rihardovo truplo so tri leta hranili v posebnem prostoru na univerzi, potem ko so njegove posmrtne ostanke leta 2012 odkrili pod mestnim parkiriščem. Več tisoč ljudi je tudi včeraj stalo v dolgih kolonah in več ur čakalo, da so si v stolnici lahko ogledali pokojnega vladarja.

Kardinal je še dejal, da ni lahko preprosto soditi kralja, obtoženega svojih mladih varovancev Edvarda in Riharda iz Shrewsburyja. Njegov sloves je zaradi upodobitev v književnosti očrnjen za vedno, Rihard III. velja za hudobneža, toda ta obsodba prihaja z vidika tudorskih zgodovinarjev in Shakespearea. Obsodba zgodovinskih figur s strani njihovih sodobnikov je pogosto »omahljiva«, je spomnil Nichols: »Svetniki postanejo grešniki, grešnike pa označimo za svetnike.«

Najglobjim Rihardovim namenom je težko priti do dna, je prepričan nadškof: »V globini njegovega srca, sredi vseh strahov in ambicij, je bila gotovo globoko zakoreninjena močna želja, da bi svojim ljudem lahko nudil stabilne razmere in izboljšanje stanja v družbi.« Kardinal Nichols je ob tem izrekel pohvalo Rihardovim prizadevanjem za novo vzpostavitev pravnega sistema. »Kralj Anglije in Francije ter gospodar Irske«, kot je bil njegov naziv, je bil »mož molitve, mož globoke vdanosti«.

Kardinal Nichols je pozdravil tudi ekumensko podobo slovesnosti ob vnovičnem pokopu: »Naša krščanska zgodovina se je na globok način medsebojno povezala. Molimo tudi, da bi nas Bog ob tem spominu vodil k bolj povezanemu in močnejšemu pričevanju verskih resnic, ki jih oznanjamo«, je dejal med ekumensko molitvijo večernic.

S smrtjo Riharda III. v bitki pri Bosworthu v bližini Leicestra leta 1485 se je zaključila t.i. vojna vrtnic. Posmrtne ostanke kralja so pokopali v neki cerkvici v Leicestru, ki pa je skozi stoletja propadla in kraj pokopa je zatonil v pozabo. Šele leta 2012 so znova odkrili vladarjevo okostje pod parkiriščem v tem srednjeangleškem mestu. Svoj poslednji dom bo Rihard III. dobil jutri, 26. marca 2015, v leicesterski stolnici.

V zadnjih dneh so v Angliji priredili več slovesnosti v čast nekdanjemu vladarju, posamezne dele spominske slovesnosti pa bosta izmenično vodila predsednik katoliške škofovske konference nadškof Nichols in anglikanski primas, canterburyjski nadškof Justin Welby.

Vir: Kathpress
Foto: splet (Wikipedia)