Z vatikanskim diplomatom se je pogovarjal uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo Andrea Tornielli. Kardinal je v pogovoru izrazil odločno kritiko izraelskih in ameriških zračnih napadov na Iran in med drugim dejal: »Če bi državam priznali pravico do preventivne vojne po lastnih merilih in brez nadnacionalnega pravnega okvira, bi bil ves svet lahko v plamenih.«

Kot je pojasnil, je po Ustanovni listini Združenih narodov napad dovoljen šele takrat, ko so izčrpana vsa druga orodja političnega in diplomatskega dialoga, po skrbni oceni meja nujnosti in sorazmernosti, na podlagi strogega preverjanja in utemeljenih razlogov ter vedno v okviru večstranskega upravljanja. Po kardinalovih besedah je vladavino prava trenutno nadomestila vladavina sile.

Ali resnično verjamejo, da je rešitev mogoče najti v raketnih in bombnih napadih na državo?

Jasne smernice za reševanje sporov

Kardinal Parolin meni, da zatiranje človekovih pravic s strani islamskega režima ni zadosten razlog za vojno. Poudaril je, da ima iransko ljudstvo seveda pravico živeti v družbi, ki vsem zagotavlja svobodo javnega izražanja svojih idej, vendar je ob tem podvomil, ali resnično verjamejo, da je rešitev mogoče najti v raketnih in bombnih napadih na državo.

Parolin je zato v pogovoru za vatikanske medije odločno pozval k vrnitvi večnacionalne ureditve in v tem kontekstu spomnil na 20. stoletje: »Po drugi svetovni vojni, ki je terjala okoli 60 milijonov življenj, so ustanovni očetje z vzpostavitvijo Združenih narodov želeli svojim otrokom prihraniti grozote, ki so jih sami doživeli. Zato so v Ustanovni listini OZN želeli zagotoviti jasne smernice za reševanje sporov.«

Dim nad Teheranom po bombnem napadu. FOTO: Vatican Media

»Ni mrtvih prvega in drugega reda«

Danes se zdi, tako vatikanski diplomat, »da so ta prizadevanja izničena«. Ko govorimo o vzrokih vojne, je namreč zapleteno ugotoviti, kdo ima prav in kdo ne. Gotovo pa je, da bo vojna vedno povzročila žrtve in uničenje ter uničujoče posledice za civiliste.

Žal so trenutno pod vprašaj postavljena načela, kot so pravica ljudstev do samoodločbe, ozemeljska suverenost in pravila vojnega prava: »Celoten korpus mednarodnega prava, ki se je zgradil na področjih, kot so razorožitev, razvojno sodelovanje, spoštovanje temeljnih pravic, intelektualna lastnina ter trgovina in tranzit, se postavlja pod vprašaj in postopoma postavlja na stran.«

Kardinal Parolin je spomnil na Immanuela Kanta, ki je že leta 1795 zapisal: »Kršitev pravic v enem delu sveta se občuti po vsem svetu.« Poudaril je še: »Ni mrtvih prvega in drugega reda in ni ljudi, ki bi imeli večjo pravico do življenja kot drugi samo zato, ker so se rodili na določeni celini ali v določeni državi.« Spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ne sme biti odvisno od strateških interesov.

Priznati moramo, da se je mednarodni red globoko spremenil od tistega, ki je bil zasnovan pred osemdesetimi leti z ustanovitvijo OZN.

Pogajanjem ne smemo odvzeti pomena

Sveti sedež vedno znova odločno obsoja vsakršno obliko vpletenosti civilistov in civilnih struktur, kot so domovi, šole, bolnišnice in bogoslužni prostori, v vojaške operacije: vse vpletene v trenutne oborožene spore poziva, je dejal Parolin, naj se vedno varuje načelo nedotakljivosti človekovega dostojanstva in svetosti življenja.

Vatikanska diplomacija je prepričana, da se pogajanjem ne sme odvzeti njihovega pomena: »Bistveno je, da jim omogočimo potreben čas, da dosežejo konkretne rezultate, pri čemer moramo delovati potrpežljivo in odločno. Priznati moramo, da se je mednarodni red globoko spremenil od tistega, ki je bil zasnovan pred osemdesetimi leti z ustanovitvijo OZN, se brez nostalgije po preteklosti upreti vsakemu razvrednotenju mednarodnih institucij in spodbujati krepitev nadnacionalnih norm, ki državam pomagajo mirno reševati spore z diplomacijo in politiko.