Odločitev za pomoč beguncem, morebiti celo sprejem pod svojo streho je v prvi vrsti osebna, vsekakor pa naj ne bo solistična, smo že pisali v reportaži iz župnije Gorje, kjer so že pred časom odprli vrata in pod streho sprejeli družino iz Kijeva.

Najprej v državne kapacitete

Slovenska kartias je pripravila seznam navodil, kako postopati in pomagati ukrajinskim beguncem, ki iščejo namestitev v vašem kraju.

Kot navajajo, se begunce iz Ukrajine praviloma najprej namešča v državne kapacitete. Trenutno je to namestitveni center v Logatcu. Ob tem pri Slovenski karitas svetujejo, naj se begunci zglasijo na najbližji policijski postaji.

Zasebna namestitev v dogovoru z lokalno skupnostjo

Če bi naleteli na begunce, ki bi povpraševali po zasebni namestitvi, pri Karitas svetujejo, da se obrnite na lokalno skupnost, ki koordinira pomoč na lokalni ravni ob večjih nesrečah, ob pomoči Karitas in drugih humanitarnih organizacijah.

Kdor pa bi želel sam ponuditi »zanesljivo in varno zasebno namestitev«, pa naj o tem obvesti lokalno skupnost, lahko tudi najbližjo župnijsko Karitas. Enako velja za tiste, ki morda begunce že gostijo. Družinam in posameznikom, ki so pribežale pred vojnimi grozotami, so namestitev že ponudile številne slovenske družine, prav tako tudi v nekaterih župniščih.

Minimalni pogoji za zasebno namestitev

Pri tem Karitas vse, ki že gostijo oz. še bodo gostili begunce, da jim v zasebni namestitvi »poleg sobe omogoča lastne sanitarije in kuhinjo.« Hkrati opozarja, da Karitas »ni odgovorna za namestitve pri zasebnikih in jih ne financira. Lokalna Karitas pomaga glede na lastne vire: materialna pomoč, družabništvo in svetovalna podpora itd.«

Bodo pa begunci, nastanjeni pri zasebnikih, deležni denarne pomoči s strani države. tako bodo lahko sami nekaj prispevali za stroške bivanja.

Velja pa opozoriti tudi na nevarnost delovnega izkoriščanja beguncev in trgovanja z ljudmi, zlorabe je vsak dolžen preprečiti in prijaviti na policiji, opozarjajo pri Karitas.

Kako do začasne zaščite

Karitas ob tem opozarja, da oseba, ki namerava v Sloveniji zaprositi za začasno zaščito, mora izpolniti vlogo in predložiti vsa dokazila, ki jih ima na razpolago. To se uredi na lokalni policijski postaji oz. upravni enoti, in sicer takoj oz. najkasneje v treh dneh ob vstopu v državo.

Begunci imajo pravico v Sloveniji ostati 90 dni , posebnih pravic v tem času nimajo, razen nujne zdravstvene oskrbe. Tisti, ki bodo uveljavljali status začasne zaščite, lahko v Sloveniji ostanejo vsaj eno leto, z možnimi podaljšanji dvakrat po šest mesecev.

Pravice oseb z začasno zaščito

Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do: nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, dela oziroma zaposlitve, izobraževanja, denarne pomoči ali žepnine, združevanja družine, brezplačne pravne pomoči, obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter do pomoči pri uveljavljanju pravic iz Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Osebam, ki se izkažejo z ukrajinskim potnim listom ali osebno izkaznico, ponudniki javnega potniškega prometa (JPP) omogočajo brezplačen prevoz na celotnem območju Slovenije.