Zapri
Iskanje

Karmeličanke v Sloveniji 130 let

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 12. 06. 2019 / 10:21
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.06.2019 / 09:23
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Karmeličanke v Sloveniji 130 let

Karmeličanke v Sloveniji 130 let
Nadškof Stanislav Zore je v karmelskem samostanu v Sori daroval mašo ob 130-letnici prihoda prvih karmeličank v Slovenijo.

Karmeličanke v Sori pri maši ob 130. obletnici prihoda prvih karmeličank v Slovenijo. Foto: Tatjana Splichal

12. junija je minilo 130 let od prihoda sester karmeličank v Slovenijo. Ob tem je nadškof Stanislav Zore v karmelskem samostanu v Sori daroval mašo. Še prej je bila priložnost za spoved.

Zahvale in prošnja

Predstojnica s. Terezija Murgelj se je v imenu karmeličank Bogu zahvalila za milostni dar vere, evharistično daritev, čudovit načrt odrešenja in za odločitve, ki so jih v zgodovini karmelskega reda sprejemali mnogi in tako pripravljali pot vsem karmeličankam. Še posebej se je zahvalila za vrnitev karmeličank iz povojnega izgnanstva in za zatočišče v Mengušu in Sori ter za posebno rodovitnost skupnosti, iz katere se je izoblikovala karmelska skupnost v Mirni Peči.

»Današnji dan spomina na 130 let prehojene poti karmela v Sloveniji nas mora utrditi v zaupanju, da nas je Gospod postavil v ta trenutek zgodovine, ko je svet ponovno v plamenih, z namenom, da bomo v ponižni potrpežljivosti ostajale z Njim v trdnjavi molitve in iz tega srca pošiljale v svet žarke ljubezni, spodbude, Božjega pogleda na dogajanje – ne kot plehki optimizem ampak kot trdno vero v obljubo, ki nam je v vstalem Jezusu Kristusu dana: 'Upanje pa ne osramoti, ker je ljubezen Božja izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan." (Rim 5,5),« je dejala predstovnica. »To, da prosimo za svet, naj prepozna ljubezen Očeta, to, da prosimo za moč, da bi me same živele med seboj milost krsta, da bi živele kot odrešene, to niso malenkosti, saj je to pogajanje z Bogom za večno življenje.«

Ljubljana, Mengeš, Sora in Mirna Peč

Medtem ko so se prvi karmeličani naselili na Kostanjevici nad Novo Gorico leta 1650, je prvih šest karmeličank iz karmela na Dunaju in v Gradcu prišlo na Selo (zdaj Ljubljana Moste) 12. junija 1889.


Mirna Peč, foto: Jože Potrpin

Prav na praznik sv. Terezije Ávilske leta 1948 so samostan zaplenili, sestre pa izgnali. Samostan so deloma porušili, deloma spremenili v stanovanjsko hišo, samostansko cerkev pa so zaradi razširitve Zaloške ceste porušili. Mlajše od izgnanih sester so si poiskale zaposlitev, starejše so se zatekle v avstrijske karmele, zlasti na Dunaj in v Linz.

Zadnja sestra, ki je leta 1946 vstopila v Karmel na Selu pri Ljubljani, je bila s. Marija Agneza Prečistega Marijinega srca in pozneje je bila glavna pobudnica, da so se karmeličanke iz Avstrije leta 1967 vrnile v Slovenijo. Tri sestre so se vrnile in se 20. julija 1967 naselile v gospodarskem poslopju v Mengšu, ki jim ga je odstopil župnik Štefan Babič.


Karmeličanke v Sori, foto: Tatjana Splichal

Prošnje na občino, da bi poslopje obnovile in preuredile, so bile večkrat zavrnjene, zato so sestre iskale drugo lokacijo. V imenu sorške župnije jim je župnik Lojze Zaplotnik podaril travnik, na katerem danes stoji samostan. Za gradnjo novega samostana si je osebno prizadeval tudi nadškof Alojzij Šuštar, ki je sestre redno obiskoval, jih spodbujal in jih tudi velikodušno materialno podpiral. Samostan v Sori pri Medvodah, ki je posvečen sv. Jožefu in Marijinemu brezmadežnemu srcu in v katerem živijo zdaj, je nadškof Šuštar blagoslovil na cvetno nedeljo, 23. marca 1986. Vsa leta svoje nadškofovske službe pri sestrah maševal vsak prvi petek v mesecu – tradicijo so po njem obržali vsi ljubljanski nadškofje.


Karmeličanke v Mirni Peči, foto: Jože Potrpin

V Sori je bila tudi s. Marija Agneza Prečistega Marijinega srca, ki se je leta 1992 odšla v rojstno župnijo Mirna Peč, kjer je po njeni zaslugi zaživel karmel Marije, Kraljice angelov.

Po podatkih na spletni strani samostana v Sori živi zdaj v skupnosti v Sori 17 sester, celoten red pa ima približno 11.500 redovnic in 4.000 patrov.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh