Poleg tega je 10. november tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki ga članice organizacije obeležujejo že od leta 2001. Kot nacionalni praznik pa dan znanosti praznujejo le redke države, med katere sedaj sodi tudi Slovenija. 

Znanost je nujna, a nikakor samoumevna

Znanost je prisotna povsod okoli nas. »Njene dosežke uporabljamo v vsakdanjem življenju,« je zapisal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič v svoji poslanici ter hkrati poudaril: »Znanost je nujna, a nikakor samoumevna.« Državljane je spomnil še na to, da ko govorimo o znanosti, ne govorimo zgolj o naravoslovju in tehniki, temveč tudi o družboslovju, humanistiki in prepletu umetnosti.

Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je ob prvem dnevu znanosti v poslanici poudarila, da »znanost ne uči, kaj naj si mislimo, temveč kako razmišljati.« Po njenih besedah moramo kot družba spodbujati radovednost, znanje in spoštovanje do znanstvenega dela. Spomnila je na bogato ustvarjalno dediščino Slovencev – od več kot 5000 let starega barjanskega kolesa do sodobnih izumov, kot so žepni kalkulator, kolčna proteza in Nasov teleskop.

Dan znanosti po tujini

Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima svoj nacionalni dan znanosti. V Indiji denimo praznujejo nacionalni dan znanosti 28. februarja, v spomin na odkritje t. i. Ramanovega učinka, s katerim je fizik Č. V. Raman prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Tudi Poljska ima svoj dan znanosti, ki ga obeležujejo 19. februarja, na rojstni dan astronoma Nikola Kopernika, enega najpomembnejših znanstvenikov v zgodovini.

V nekaterih drugih državah, denimo v Braziliji in Južnoafriški republiki, znanost proslavljajo v okviru nacionalnih tednov znanosti, ki jih povezuje Unesco. Kot pravi minister: »Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij,« in tako tudi v Sloveniji po 24 letih Unescovega svetovnega dne na pobudo znanstvene skupnosti praznujemo znanost. 

Znanost in vera z roko v roki

Žiga Zois je bil človek, ki je znal povezati razum in vero. S študijem naravoslovja in branjem filozofske literature je pozneje prešel pod vpliv deizma, vendar se veri in cerkvi ni nikoli odtujil. V pogovorih z duhovnikom Jakobom Zupanom je v zadnjih letih svojega življenja priznal: »Religija je in ostane vsekdar najvišja in najsvetejša vrednota človeštva.«

Spomnimo tudi na znane besede fizika in matematika Alberta Einsteina: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.« Človekova duhovnost mora biti tako podprta z razmišljanjem, sicer izgubi stik z resničnostjo.