Zapri
Iskanje

Katoliški inštitut izvajalec digitalizacije arhiva Studia slovenica

Za vas piše:
Simon Malmenvall
Objava: 18. 08. 2021 / 09:12
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.08.2021 / 09:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Katoliški inštitut izvajalec digitalizacije arhiva Studia slovenica

Katoliški inštitut izvajalec digitalizacije arhiva Studia slovenica
Poslanstvo, vsebina in obseg SSL predstavljajo nepogrešljiv sestavni nacionalne in mednarodne kulturne dediščine. FOTO: Unsplash.
Projekt je tako usmerjen k trajni dostopnosti pomembnega dela pisne kulturne dediščine v lasti Katoliške Cerkve v Sloveniji.

Katoliški inštitut med letoma 2021 in 2027 izvaja projekt digitalizacije (zajem, hramba, opis, objava) izbranih dokumentov arhiva Studia slovenica (SSL). Projekt finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Izbor gradiva za digitalizacijo upošteva načelo ohranjanja zapisov z vidika javnega interesa in zajema tiste enote, ki so potencialno najbolj zanimive za znanstvenoraziskovalno delo ter posledično podvržene fizični obrabi. 

Do konca leta 2021 je predvidena digitalizacija v zgodovinopisju skoraj neznane politološke študije dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 z naslovom »Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence«. Ciril Žebot, pravnik in profesor politične ekonomije, po drugi svetovni vojni delujoč v ZDA, velja za enega prvih zagovornikov samostojne slovenske države. 

Njegova razprava »Narod sredi Evrope« vsebuje prvo izčrpnejšo utemeljitev takrat avantgardne in redke ideje o Sloveniji zunaj jugoslovanskega okvira. Avtor se sklicuje na intelektualno dediščino duhovnika, profesorja teologije in političnega delavca Lamberta Ehrlicha (1878–1942) s predstavo o edinstvenosti slovenskega naroda kot stične točke med romanskim, germanskim in slovanskim svetom. 

V kontekstu razkosanja slovenskega ozemlja v vojnem času predlaga taktično sodelovanje z zahodnimi zavezniki ob hkratni protikomunistični drži ter vojno prepoznava kot priložnost za (postopno) oblikovanje samostojne Slovenije.

SSL je arhiv s pridruženo specialno knjižnico, ki obstaja v okviru Katoliškega inštituta, katerega ustanovitelj je Nadškofija Ljubljana in je del arhivskega gradiva Katoliške cerkve v Sloveniji. 

Zasluga za pridobivanje gradiva gre predvsem slovensko-ameriškemu ekonomistu dr. Janezu Arnežu (rojen 1923), ki je pretežen del svojega življenjskega poslanstva namenjal zbiranju arhivske in knjižnične zapuščine dejavnih narodnozavednih Slovencev v svetu. Leta 2012 je celotno do takrat zbrano gradivo trajno prepustil v last KI. 

SSL hrani neprecenljivo arhivsko gradivo o najvidnejših slovenskih izseljencih in zamejcih (Kazimir Zakrajšek, Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Franc Jeza, Jože Bernik, Ljubo Sirc itd.) ter slovenskih političnih, kulturnih in cerkvenih organizacijah v Evropi, Severni Ameriki, Latinski Ameriki in Avstraliji. 

Celotna arhivska zbirka (osebni dokumenti, korespondenca, dnevniki, rokopisi govorov in prispevkov, fotografije itd.) obsega 180 osebnih in tematskih fondov v skupni dolžini 260 tekočih metrov. Knjižnično gradivo SSL obsega več kot 50 tisoč monografij v različnih jezikih ter več sto enot izseljenskih in zamejskih periodičnih publikacij. 

SSL hrani tudi zbirko umetniških del kiparja Franca Goršeta (1897–1986) in vrsto raritet iz povojnih begunskih taborišč. 

Leta 2002 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije arhivsko zbirko SSL razglasilo za kulturni spomenik. Leta 2005 (druga izdaja 2006) je Arhiv Republike Slovenije izdal vodnik po arhivskem gradivu SSL, ki ga je sestavila Andreja Klasinc Škofljanec.

Poslanstvo, vsebina in obseg SSL, ki še vedno raste, predstavljajo nepogrešljiv sestavni nacionalne in mednarodne kulturne dediščine. To omogoča osvetljevanje manj znanih vidikov slovenske zgodovine ter krepi prepoznavnost slovenstva in Slovenije v svetu.

O projektu je bil posnet tudi dokumentarni film Slavka Hrena v produkciji RTV Slovenija (2006) z naslovom »Zgodba inštituta Studia slovenica«. 

Nalaganje
Nazaj na vrh