Prvo berilo: Kdor išče modrost, jo tudi najde, Mdr 6,12-16;
Ps 63;
drugo berilo: Vsi bomo deležni vstajenja, 1 Tes 4,13-18

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 

Opolnoči pa je nastalo vpitje: 'Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!' Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: 'Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!' Toda preudarne so odvrnile: 'Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!' Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: 'Gospod, gospod, odpri nam!' On pa je odgovóril: 'Resnično, povem vam: Ne poznam vas!' Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«

Video razlaga za otroke

Dokler so vrata odprta

Piše: Jure Sojč

Najbolj pretresljiv stavek današnjega evangelija je kratek: »In vrata so se zaprla.« Dokler so odprta, lahko vstopimo. Ko se zaprejo, tudi najboljši izgovor ne pomaga. Jezus nas opozarja na nekaj, kar vsi vemo, a radi pozabimo: naše življenje na zemlji se bo končalo. Ne vemo pa, kdaj.

Stara zgodba pripoveduje o gospodarju, ki je imel služabnika za velikega neumneža. Nekega dne mu je izročil palico: »Nosi jo s seboj. Če srečaš koga, ki je še bolj neumen od tebe, mu jo daj.« Leta so minevala. Potem je gospodar hudo zbolel. Služabniku je povedal: »Odhajam na dolgo potovanje.« »Kdaj se vrnete?« »Nikoli.« »Ste se pripravili?« »Ne. Imel sem vse življenje čas, vendar sem bil zaposlen z drugimi stvarmi.« Služabnik ga je pogledal, mu izročil palico in rekel: »Končno sem našel nekoga, ki je še bolj neumen od mene.«

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Zgodba nas zadene, ker v gospodarju prepoznamo sebe. Za dopust pripravimo kovček. Za upokojitev varčujemo. Za srečanje z Bogom pa si rečemo: saj bo še čas. Toda kdo nam je obljubil jutrišnji dan? Nihče. Bog nam daje današnjega. Nespametne device so nam bliže kakor gospodar iz zgodbe. Niso pozabile na ženina. Pričakovale so ga. Imele so svetilke. Toda mislile so, da bo začetna pripravljenost zadostovala za vso noč. Tudi vera, ki smo jo nekoč prejeli, potrebuje današnjo molitev, današnjo zvestobo, današnjo ljubezen. Mi pa morda odlašamo: molil bom, ko bo manj dela. K spovedi bom šel, ko bom pripravljen.

Kaj moram urediti danes, če me smrt preseneti?

Kaj nalagam v svoj kovček

Jezusova modrost je zelo praktična: pripravi se, dokler imaš čas. Dokler živimo, lahko prosimo odpuščanja, popravimo krivico in odgovorimo na Božjo ljubezen. Toda tega časa nimamo v nedogled. Zato ima današnja odločitev težo večnosti. Ali naj nas bo Boga strah? Bojmo se, da bi njegovo povabilo vedno prestavljali na jutri. Pripravlja nam gostijo: veselje, bližino, življenje z njim. Na zadnje srečanje z Bogom se pripravljamo tako, da se z njim srečujemo že danes.

Kaj lahko zame pomeni pripraviti olje? Ob smrti moje babice so domači pripovedovali, da je imela v omari pripravljen kovček za tisto poslednje potovanje v večnost. Ta kovček mi večkrat izprašuje vest: kaj jaz nalagam v svoj »kovček« večnosti? Kaj moram urediti danes, če me smrt preseneti? Morda prositi odpuščanja ali pristopiti k spovedi. Mera olja raste z odgovori na Božjo ljubezen. V večnost bomo odnesli ljubezen, ki smo jo živeli. Vrata so odprta. Človek, ki ga moraš poklicati, je morda še dosegljiv. Odpuščanje, za katero moraš prositi, je še mogoče. Gospod te vabi. Ne odgovori mu z 'jutri'.