Zapri
Iskanje

Kljub velikemu uspehu blokada pobude »Eden izmed nas«

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 29. 05. 2014 / 10:56
Oznake: Družba, Duhovnost
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:14
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kljub velikemu uspehu blokada pobude »Eden izmed nas«

Kljub velikemu uspehu blokada pobude »Eden izmed nas«
»Žalostna zapuščina Barrosa in Evropske komisije.«
Evropska komisija je včeraj zavrnila z več kot 1,7 milijoni zbranih podpisov doslej najuspešnejšo evropsko državljansko pobudo, peticijo »Eden izmed nas«. Cilj pobude je prepoved in prenehanje financiranja dejavnosti, ki predvidevajo uničenje človeških zarodkov, predvsem na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja, s sredstvi Evropske zveze. Zaradi ostre zavrnitve je francoski pravnik Patrick Puppinck, tiskovni predstavnik pobude za zaščito življenja, sinoči napovedal upor proti Bruslju.



Evropska komisija je sporočila, da ne vidi nobene potrebe po zakonodajnem postopku. Predlagatelji pobude, ki jo podpira tudi papež Frančišek in številni evropski škofje, blokado komisije označujejo kot »nezakonito in protidemokratično«.

Kot je v Luksemburgu pojasnil Patrick Puppinck, je »gluha komisija« prezrla največjo peticijo v evropski zgodovini. Dva milijona Evropejcev zahteva, naj Bruselj finančno več ne podpira praks, »ki uničujejo človeško življenje pred rojstvom«. Namesto da bi priznala uspeh pobude, pa je komisija zlorabila svojo moč uradnega nadzora nad političnim udejstvovanjem. S tem je povsem izničila instrument evropske državljanske pobude. Odločitev komisije bi lahko spodbijali pri Evropskem sodišču v Luksemburgu, je prepričan Puppinck.

Evropska komisija je svojo zavrnitev utemeljila z odgovorom, da so se države članice Evropske zveze šele pred kratkim sporazumele glede evropskih meril pri tovrstnih vprašanjih. Evropska komisarka za za raziskave, inovacije in znanost, Maire Geoghegan-Quinn, je dejala, da so se v tematiko pobude poglobili, kljub temu pa se bo nadaljevalo financiranje raziskav zarodkovnih izvornih celic, ki naj bi ponujale »možnost terapij za reševanje življenj«; klinični poskusi naj bi se že izvajali.

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je dejal, da so nosečnost in zapleti pri porodu »še vedno vzrok smrti za preveč žensk«. Evropski razvojni programi ciljajo na to, »da bi razširili dostopnost do učinkovitejših metod za načrtovanje družine in se s tem izognili nujnosti opravljanja splavov«.

Okvirne smernice o raziskavi izvornih celic, ki jih je Evropska komisija sprejela leta 2013, predvidevajo, da evropski projekti upoštevajo narodno pravo, da raziskovalni projekti zadustujejo znanstvenim in etičnim zahtevam, ter da se evropska sredstva ne uporabljajo za izdelavo novih linij izvornih celic ali za potrošniške raziskave na zarodkih.

Ob vprašanju o splavu Evropska komisija opozarja na milenijski cilj, da bi smrtnost mater med leti 2000 in 2015 zmanjšali za 75 %. Umetnih prekinitev nosečnosti ne bi smeli oglaševati kot sredstva za načrtovanje družine; kjer pa splav ne krši narodnega prava, naj bi se ga opravljalo pod določenimi pogoji.

Ena izmed pobudnic peticije »Eden izmed nas«, Avstrijka Gudrun Kugler, je blokadi Evropske komisije izrekla ostro kritiko. Po njenih besedah sta se poslavljajoča se Evropska komisija in njen predsednik Jose Manuel Barroso odločila »za ideološko motiviran odziv na račun demokracije, znanosti in človekovega dostojanstva«, s čimer za seboj puščata »žalostno zapuščino«.

»Če si Evropska zveza želi, da je v njenih načrtih nihče ne moti, potem ne bi smela uvesti instrumentov neposredne demokracije«, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress poudarila Kuglerjeva v luči nedavnih evropskih volitev: »Če bo komisija še naprej tako ravnala s svojimi državljani, se ne sme čuditi nad takšnim volilnim izidom, ki je izjemno kritičen do evropskega projekta, in nad nizko volilno udeležbo, ki kaže na popolno nezanimanje državljanov.«

Pobudniki peticije »Eden izmed nas« trenutno razmišljajo o političnih in pravnih sredstvih proti odločitvi Evropske komisije, svojo strategijo pa bodo predstavili 9. junija letos v Bruslju.

Vir: Kathpress
Foto: splet

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
19,90€ Poglej izdelek: Nilski dragulj
Nalaganje
Nazaj na vrh