Založba ZRC je izdala knjigo o rodbini Gall ter zbornik zgodovinskih prispevkov o družbeni in identitetni mobilnosti v slovenskem prostoru.

Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku

Zgodovinski inštitut Milka Kosa je izdal knjigo Matjaža Bizjaka Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku. Gre za celostno zgodovinsko študijo o plemiški rodbini z genealoškega in posestno-zgodovinskega vidika.

Avtor obravnava eno pomembnejših plemiških rodbin v srednjeveškem slovenskem prostoru, katere zgodovina je prvič v celoti obravnavana na podlagi vseh ohranjenih oziroma poznanih in dostopnih originalnih zgodovinskih virov.

Sooblikovali so zgodovino slovenskega prostora

Galli izvirajo iz Bavarske, od koder so se v začetku 13. stoletja pod okriljem andeških grofov preselili na Kranjsko. Iz prvotnih posestnih jeder na Gamberku in Mekinjah se je rodbina v teku naslednjih treh stoletij razcepila v več vej (Gallenberg, Gall-Lebek, Gall-Rožek, Gall-Gallenstein, Gall-Motnik, Gall-Pukštajn), ki so s širitvijo posesti pridobile nadzor nad večjim delom Zasavja ter posegle tudi na Dolenjsko in Štajersko.

Ves srednji vek so ohranjali stik z aktualnim vojaškim, političnim in kulturnim dogajanjem v regiji ter v službi vsakokratnih ključnih akterjev (Andeških, Spanheimov, Oglejskih patriarhov, Goriško-Tirolskih, Goriških, Habsburžanov in Celjskih) sooblikovali zgodovino slovenskega prostora.

Bistveno so zaznamovali razvoj slovenskih dežel v srednjem in novem veku

Kot je zapisal zgodovinar dr. Tomaž Lazar Bizjakova raziskava in knjiga prinaša doslej najcelovitejši poskus zgodovinske obrav­nave rodbine Gall v obdobju srednjega veka na Slovenskem. S tem zapolnjuje pomembno praznino v domačem zgodovinopisju, saj se Galli uvrščajo med tiste plemiške rodove, ki so bistveno zaznamovali razvoj slovenskih dežel v srednjem in novem veku.

Avtor je v svojem prikazu uspešno premagal prepreke, ki so jih postavile družinska raz­vejanost, na drugi strani pa sorazmerna skromnost, neuravnoteženost in velika razpršenost primarnih virov. Knjiga nam odpira doslej nedosežen uvid v zapleteno genealogijo, delovanje posameznih članov rodbine in njeno posestno strukturo.

Nekoč mogočni grad Gamberk (med Trojanami in Zagorjem) po Valvazorjevi skicirni knjigi.

Z Galli je povezane veliko naše zgodovine

Z Galli je povezane zelo veliko naše zgodovine. Ne samo zaradi v svojem času razširjenosti družine in njenih stranskih vej po Kranjskem, Štajerskem ter Koroškem, ampak predvsem zaradi njihovega prispevka k našemu nacionalnemu razvoju jih moramo spoštovati in s ponosom vzeti za svoje.

Nekega davnega dne pred mnogimi stoletji so morali slediti svojim gospodom grofom, zapustiti Bavarsko in priti na Kranjsko. Od takrat so bili in ostali tu. Naši so; kranjski, štajerski, koroški, slovenski. Bili so tu, ko je nastajal nov fevdalni družbeni red.


Grad Lebek pri Vačah po Valvazorjevi skicirni knjigi.

Bili so zraven, ko so nastajali prvi samostani ter v njih učenost in z njo prvi slovenski rokopisi.
Bili so tu, ko so nastajale cerkve, župnije, gradovi, vasi in mesta. Bili so zraven, ko je bilo treba podpreti Trubarja in njegove prve v slovenskem jeziku napisane knjige.
Bili so tu, ko je bilo treba naš narod braniti pred roparskimi in divjimi napadi Turkov. Bili so v prvih vrstah v velikih bitkah, tudi takrat, ko se je odločalo o usodi Evrope pred Dunajem.
Bili so člani deželnih ustanov, meceni in podporniki. Iz njih so izšli grofi in knezi ter bolj ali manj pomembni ljudje, tudi taki, ki so zbirali in ohranjali našo narodno zgodovino in znanje.

Zaradi takih rodov smo lahko ponosni na svojo civilizacijo

Bili so del Zoisovega kroga. Ko se je v vrenju takratnih evropskih trendov že razplamteval nemški nacionalizem, so Prešernovemu sodobniku, čbeličarju in pesniku, ki se je ponašal s takrat največjo slovansko knjižnico, dr. Jakobu Zupanu naročili, da je v našem in njihovem jeziku napisal alegorične speve velikim junakom Gallovega rodu.


Grad Gamberk, kot ga v idealizirani risbi vidi strokovnjak za gradove Igor Sapač.

Galli so se razmahnili v razne veje ponosnih družin, samo ime Gall pa je ugasnilo, kot so ugasnili tisti moški, ki so nosili to ponosno ime.

Zapustili so nam ne le ruševine mnogih gradov in gradove, ki še danes ponosno stoje in se čudimo njihovi mogočnosti, trdnosti ter arhitekturi, ampak mnogo več, to, kar je v naši narodni zavesti in kar nas označuje kot narod tradicije znanosti, kulture, literature in tisočletne pripadnosti zahodni krščanski, evropski civilizaciji. Tudi zaradi takih rodov smo lahko ponosni na svojo civilizacijo, pripadnost in obstoj.


Grad Motnik po Valvazorjevi skicirni knjigi.

Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru

Zgodovinski inštitut Milka Kosa je izdal zbornik Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem; uredil ga je Boris Golec. Kot so zapisali, je »družbena mobilnost« koncept, ki slovenskemu zgodovinopisju ni neznan, vendar je bil doslej razmeroma redko in parcialno uporabljen.

Med problemsko izrazito zanemarjene vidike sodijo družbena mobilnost v času več generacij, razmerja med individualno in skupinsko mobilnostjo ter gibanje posameznikov in skupin po družbeni lestvici navzdol. Predmet zajetnega zbornika (483 strani) so pojavi in procesi, ki spremljajo ali so sestavni del daljnosežnih družbenih premikov.

Trije temeljni elementi mobilnosti

V opredelitvi »družbena in identitetna mobilnost« so v grobem zajeti trije temeljni elementi: 1) mobilnost posameznikov, skupnosti in skupin na družbeni lestvici v krajšem in daljšem časovnem izseku, 2) spremembe v njihovi identiteti, ki so z družbeno mobilnostjo neposredno ali posredno povezane, in 3) mobilnost kolektivnih identitet, ugotovljiva skozi daljša časovna obdobja.

Vse tri naštete elemente vključuje tudi t. i. konfesionalna mobilnost (spreminjanje konfesionalne pripadnosti), ki ima svoje specifičnosti, a je hkrati neredko tesno povezana z družbeno oziroma z identitetno mobilnostjo ter z vprašanjem konfesionalne identitete kot take.

Vzpon in zaton plemstva

Zbornik je razdeljen v tri tematske sklope. V prvem Vzpon in zaton plemstva so objavljeni štirje prispevki. Miha Kosi je pod naslovom Celjska klientela raziskal socialno in prostorsko mobilnost plemstva v službi grofov Celjskih, Dušan Kos deželne imenjske knjige in socialno mobilnost plemstva do terezijanske davčne rektifikacije sredi 18. stoletja, Vanja Kočevar družbeno in identitetno mobilnost kranjskih deželnih stanov kot posledico protireformacije in katoliške obnove, Miha Preinfalk pa habsburško plemstvo po letu 1918.

Tržani, Kosezi in svobodniki

V poglavju Tržani, Kosezi in svobodniki je objavljenih pet prispevkov.

Boris Golec piše o novonastalih zgodnjenovoveških trgih na Kranjskem in njihovi identiteti, Željko Oset pa o teharski koseški skupnosti med tradicijo in modernostjo. Matjaž Bizjak je raziskal izvor svobodnikov na Kranjskem. Miha Seručnik piše o imenjski knjigi in kranjskih svobodnikih v 16. in 17. stoletju. Žiga Zwitter je napisal prispevek k poznavanju svobodnikov na Kranjskem od sredine 17. do sredine 18. stoletja.

Izobrazba, konfesionalnost in narodna identiteta

V poglavju Izobrazba, konfesionalnost in narodna identiteta so objavljeni štirje prispevki. Neva Makuc je osvetlila novoveško družbeno mobilnost v luči šolstva notranjeavstrijskih dežel.
Boris Golec je raziskal integracijo vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem, Lilijana Žnidaršič Golec je podala vpogled v konfesionalno mobilnost na Slovenskem v zgodnjem novem veku (katoličani, luterani, kalvinci, judje), Sebastjan Vörös je pod naslovom Prebujena Trnuljčica napisal razpravo o (narodni) identiteti med kontinuiteto in kontingenco.