Dogodek, ki smo ga organizirali v skupnosti Zavzemi.se pod okriljem društva Operando, je bil že drugo druženje za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine. Zavedamo se, da je vsakdan staršev malih borcev pogosto zelo naporen, zato jim želimo vsaj za nekaj ur ponuditi priložnost za oddih, otrokom pa varen prostor za igro, gibanje in sproščeno druženje.

FOTO:  Stane Grandljič 

Nekateri starši so v tem času skočili na kavico ali opravke, drugi pa so ostali z nami in skupaj s svojimi otroki doživeli dve uri smeha, povezanosti in pristnega veselja.

Ples, smeh in nova prijateljstva

Ob prihodu so družine pričakale nasmejane animatorke, ki so otroke in starše pospremile v dvorano. Za glasbeno spremljavo je s kitaro poskrbel Odkloplen Grega, animatorke pa so otroke z veliko energije in srčnosti povabile v svet plesa, gibanja in zabavnih koreografij.

Na začetku smo se posedli v krog, kjer je vsak otrok z voščenko ustvaril obris svoje dlani in se na ta način predstavil drugim. Ko smo izvedeli, kdo so naši soplesalci, smo lahko pričeli z učenjem različnih plesov – zaplesali smo Macareno, račke, vlakca in se naučili tudi nekaj gibov za banse. Dvorana se je hitro napolnila s smehom, gibanjem in dobro voljo.

Ko je vzdušje postalo prijetno razigrano, smo se za nekaj trenutkov umirili. Otroci so se posedli na tla in ob nežni kitarski spremljavi prisluhnili čudoviti pravljici, ki je v prostor prinesla toplino in mir.

FOTO:  Stane Grandljič 

Trenutki, ki ostanejo

Koordinatorka Katarina je povedala: »Tudi sama kot prostovoljka ob delu z otroki rastem predvsem v potrpežljivosti ter spoznanju, da ni pomembno, da je vse popolno, ampak da smo skupaj, povezani in sprejeti v svoji različnosti.«

Svoje doživetje je z nami delila tudi animatorka Anja: »Na plesni delavnici z otroki mi je bilo zelo lepo. Navdušila me je njihova prijaznost. Še posebej se me je dotaknila deklica, ki me je nenadoma objela, potem pa me je med druženjem še večkrat stisnila k sebi. V spominu mi bo ostal njen čudovit nasmeh. Zelo sem uživala tudi ob plesanju vlakca, učenju bansov in drugih plesov. Lepo mi je bilo opazovati nasmejane obraze otrok, čeprav mi je hkrati tudi težko ob misli, da nekateri med njimi trpijo zaradi različnih bolezni. Kljub temu pa so vsi izredno prisrčni in prijazni.«

Dogodek smo zaključili s skupnim plesom ob sproščenih ritmih. Čas je minil veliko prehitro, mi pa se že veselimo naslednjega srečanja, ki ga pripravljamo v juniju.