Če upoštevamo samo slovenske državljane, pa je tudi selitveni prirast negativen: po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se od leta 2000 dalje vsako leto izseli več državljanov, kot se jih priseli nazaj. Izjema je bilo leto 2020 med pandemijo covida-19, ko se je v Slovenijo vrnilo dvakrat toliko državljanov, kot jih je odšlo. Čeprav ne gre za množično izseljevanje, pa je trend v zadnjem desetletju dokaj močan, kot je videti iz spodnjega grafa.

Število odseljenih in priseljenih državljanov od leta 1996 do leta 2023. Vir: SURS

Opozoriti moramo, da Statistični urad ne beleži narodnosti priseljenih in odseljenih, ampak le državljanstvo ter državo izvora oziroma ciljno državo. Navedeni podatki tako zajemajo tudi državljane Republike Slovenije drugih narodnosti. Stalno bivališče ima v tujini skoraj 160.000 državljanov Slovenije. To seveda niso vsi ljudje slovenskega rodu, ki živijo v tujini, takšnih je po ocenah okoli pol milijona, po drugi strani pa so lahko naši državljani v tujini tudi drugih narodnosti.

Prvi poskok v izseljevanju se je pričakovano zgodil v času priključitve Evropski uniji, drugi pa po letu 2012. Vrh izseljevanja smo zabeležili leta 2017, ko se je v tujino preselilo 9871 državljanov, od takrat pa je trend padel skoraj na polovico. V zadnjih petih letih je Slovenijo povprečno zapustilo okoli 6000 državljanov letno, priselilo pa se jih je v povprečju okoli 4000 (če ne upoštevamo izrednega leta 2020). Lani se je po začasnih podatkih, ki jih je objavil SURS po četrtletjih, v Slovenijo priselilo skoraj enako število državljanov, kot se jih je odselilo, kar morda nakazuje celo na obrat trenda, a je za tak sklep še prezgodaj.

Spomenik priseljencem na Floridi. FOTO: Pexels

Med izseljenimi državljani med leti 2011-2023 rahlo prevladujejo moški, večina je mlajših (največ iz starostne skupine 25-29 let). Približno polovica (starejših od 15 let) jih je imelo ob odselitvi srednješolsko izobrazbo (tu so lahko vključeni tudi tisti, ki gredo na študij v tujino). V zadnjem desetletju je med državljani, ki odhajajo v tujino, upadel delež ljudi z osnovnošolsko izobrazbo, narastel pa delež tistih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.

Med državami, kamor se odseljujejo, prevladujejo članice Evropske unije, med njimi pa daleč izstopata Avstrija in Nemčija (skupaj več kot dve petini izseljenih). Izven EU so pogoste destinacije še Švica, Združeno kraljestvo in ZDA. Približno petina se jih izseli v države bivše Jugoslavije, pri čemer lahko sklepamo, da gre po večini za slovenske državljane s poreklom iz tega območja.