Prvo berilo: Žejno ljudstvo v puščavi prosi vode, 2 Mz 17,3–7;
Ps 95;
drugo berilo: Božja ljubezen, izlita v naša srca po Svetem Duhu, Rim 5,1–2.5–8

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 4,5–42)

Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijánka mu je tedaj rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.) Jezus ji je odgovóril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: 'Daj mi piti', bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: 'Nimam moža'; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.« (se nadaljuje)

Video razlaga za otroke

Pet lažnih gospodarjev

Piše: Jure Sojč

Verjetno se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da nam je kdo povedal resnico, ki je nismo želeli slišati. Resnico o nas samih. Takrat nas je malo zabolelo. Bilo nas je sram. Najraje bi se umaknili ali celo nekam skrili. A pogosto prav takšna beseda sproži premislek in nam pomaga, da se nekaj v nas spremeni.

Tudi v današnjem evangeliju Jezus izreče ženi pri vodnjaku zelo težke besede: »Pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož.« Ko to slišimo, takoj pomislimo, da ji Jezus očita njeno preteklost. Vidimo ženo z zapletenim življenjem in mislimo, da jo razkrinka.

Tudi mi imamo svoje »može«. To so stvari, ki jim dajemo prvo mesto in postanejo naši gospodarji.

Toda Jezus govori še o nečem večjem. Ta žena prihaja iz ljudstva, ki je imelo zapleteno versko zgodovino. Po osvojitvi so v njihovo deželo prišli tujci s svojimi bogovi. Ljudje so jih začeli častiti. Kasneje so sicer začeli častiti tudi pravega Boga, vendar starih malikov niso opustili. Njihovo srce je bilo razdeljeno.

Ti bogovi, ki jih je bilo sedem (pet je bilo moških), so se imenovali Baali, kar pomeni gospodarji ali »možje«. To so bili lažni bogovi, ki so obljubljali varnost, rodovitnost in uspeh, a niso mogli dati pravega življenja. Vsak od njih je zahteval zvestobo. Vsak je hotel biti na prvem mestu. Ljudstvo pa je razdelilo svoje srce med mnoge.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Povabilo v novo življenje

Ko Jezus govori o petih možeh, govori o teh petih lažnih gospodarjih. Govori o Samarijankinem srcu, ki ne pripada enemu, ampak mnogim. Ko pravi, da sedanji ni njen mož, pove, da tudi Bog ni bil zares v središču njihovega življenja. Bil je samo eden izmed mnogih. A Jezus tega ne pove zato, da bi jo obsodil. Pove zato, da bi jo ozdravil. Najprej ji razkrije resnico, potem ji ponudi novo pot. Ne zavrne je, ampak jo povabi v novo življenje in novo zvestobo.

To sporočilo velja tudi za nas. Tudi mi imamo svoje »može«. To so stvari, ki jim dajemo prvo mesto: denar, uspeh, varnost, ugled, navade, telefon, mnenje drugih, strah pred prihodnostjo. Postanejo naši gospodarji. Obljubljajo srečo, a nas pustijo prazne.

Vedno znova pijemo iz teh vodnjakov in smo spet žejni. Jezus pa nam ponuja drugo vodo. Živo vodo. Vodo, ki resnično odžeja. Ta voda prihaja iz njegovega srca na križu. V krstu nas je očistil in nas povezal s seboj. Naredil nas je za svoje. Za ljudstvo enega Gospoda. Zato nas danes Jezus sprašuje: Komu pripada tvoje srce? Kaj vodi tvoje življenje? Kaj ima prvo mesto?

Mi mu lahko odgovorimo: Gospod, poznaš me. Veš, kako hitro se izgubim. Nočem več živeti razdeljeno. Želim pripadati tebi. Daj mi svojo živo vodo, da bom živel iz tvoje ljubezni.