Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani bo v sredo, 3. aprila, izvedel Simfonijo št. 6. v F-duru, op. 68, skladatelja Ludwiga van Beethovna, imenovana tudi Pastoralna simfonija. Poleg vrhunske, redko slišane Beethovnove skladbe, ki so jo krstno izvedli na Dunaju v »veliki dvorani« leta 1818, bo koncert prinesel tudi »pašo za oči«. Med odmorom si bodo obiskovalci v Gallusovi dvorani lahko ogledali originalni prepis te simfonije, ki jo je Beethoven pred 200 leti domnevno podaril ljubljanski Filharmonični družbi. Obiskovalci koncerta bodo dobili enkratno in izjemno redko priložnost od blizu videti, kako je bila simfonija zapisana v originalu, pridodani pa so tudi nekateri lastnoročni Beethovnovi pripisi in oznake. Edinstven primerek partiture je danes del zakladnice slovenske kulturne dediščine, originalni prepis je v lasti Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

100-letnica ljubljanskega konservatorija, 80-letnica Akademije za glasbo

Koncert in razstavljen original prepis Beethovnove Pastoralne bo Akademija pripravila kot uvod v 34. Slovenske glasbene dneve, ki bodo obeležili stoletnico ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnico Glasbene akademije, osvetlili bodo tudi pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem; leta 1875 je bila priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To leta 1794 ustanovljeno meščansko glasbeno društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna (1770–1827), tudi njegovo Pastoralno simfonijo. Beethoven je tudi eden najimenitnejših častnih članov ljubljanske Filharmonične družbe in se je za izvolitev – na diplomi je datum 15. marec 1819 – v pismu 4. maja istega leta prijazno zahvalil.

Poleg Beethovna na koncertu še skladbe Bravničarja, Lajovica in Kozine

Ob 200-letnici Beethovnovega častnega članstva v Filharmonični družbi bo v sredo, 3. aprila, njegova Pastoralna simfonija zvenela v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka. Koncertni program z deli še treh velikih simfonikov slovenskega rodu oblikujeta največja glasbena sestava Akademije za glasbo v Ljubljani. Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca (1878–1960). Filharmonično družbo mu je uspelo formalno priključiti Glasbeni matici – organizaciji, ki je celovito skrbela za glasbeno poustvarjanje, ustvarjanje, založništvo in glasbeno izobraževanje slovenskega življa. Z ustanovitvijo Konservatorija leta 1919 se je uresničilo dolgoletno prizadevanje za glasbeno šolstvo na visoki stopnji. Z njegovim preoblikovanjem v Akademijo leta 1939 pa je Ljubljana dobila visokošolsko glasbeno ustanovo. Med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju je leta 1931 Matija Bravničar (1897–1977) napisal svečano predigro za mešani zbor, orgle in simfonični orkester Hymnus slavicus; krstno je zazvenela ob 60-letnici Glasbene matice. Ljubljanski Konservatorij je obiskoval tudi Marijan Kozina (1907–1966), avtor simfonične pesnitve Davnina. Skladatelj je bil dejaven tudi v Glasbeni matici Maribor, ki v letu 2019 praznuje 100. obletnico ustanovitve, kot dirigent zbora in orkestra ter vodja njene šole, profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije, ki ga je v letu 2018 posthumno imenovala za častnega člana.

Vir in več informacij: https://www.ag.uni-lj.si/

Simfonični orkester Akademije za glasbo bo vodil Sinom Dvoršak.