Eden osrednjih dogodkov v prazničnem letu je bil koncert vokalne glasbe v petek, 23. oktobra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Štirje slovenski vrhunski pevski zbori: Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, Komorni zbor Megaron in Zbor Slovenske filharmonije so izvedli 23 skladb uglasbenih Kosovelovih besedil.

FOTO: M. F. 

FOTO: M. F. 

FOTO: M. F. 

Zborovodje štirih zborov, Rahela Durič, Sebastjan Vrhovnik, Damijan Močnik in Alenka Podpečan, so izbrali vsak po pet oziroma šest skladb različnih generacij slovenskih skladateljev – od klasikov 20. stoletja, kot so Alojz Srebotnjak, Vilko Ukmar, Marijan Lipovšek, Slavko in Viktor Mihelčič ter Lojze Lebič, do še živečih avtorjev srednje in mlajše generacije, kot so Aldo Kumar, Damijan Močnik, Ambrož Čopi, Andrej Makor, Jan Gorjanc Daniso in Jan Triller. Kar nekaj skladb je bilo izvedenih prvič. Program je sledil številnim obrazom Kosovelovega pesniškega sveta: kraški pokrajini, intimni liričnosti, eksistencialni občutljivosti, pa tudi ustvarjalni moči, s katero je Kosovel zaznamoval slovensko moderno.

Za konec koncerta so zbori ob spremljavi orgel (za orglami je bil Matic Podobnik) skupaj izvedli noviteto skladatelja Damijana Močnika na besedilo Kosovelove pesmi Himna življenju, v kateri pesnik slavi življenje kot največji dar, čeprav se zaveda trpljenja in nepravičnosti v svetu, verjame v moč človeka, da ustvarja, ljubi in upa.

Zborovske pesmi je povezovala recitacija Kosovelove poezije v izvedbi dramskega igralca Jerneja Gašperina.

FOTO: M. F. 

»Kosovelova poezija je, že ko jo beremo, zvočna in barvita, tako da ni naključje, da se je toliko njegovih pesmi prelilo v glasbo,« je po koncertu povedala Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice in pobudnica koncerta: »Koncert je bil lep poklon Srečku Kosovelu in hkrati praznik slovenske zborovske kulture, hkrati pa dokaz, da pesnikova misel tudi sto let po smrti nagovarja, navdihuje in odpira nova umetniška obzorja.«