Od 30. novembra do 2. decembra 2008 je bil v Rimu kongres o katoliškem šolstvu. V organizaciji Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Evropskega sveta za katoliško šolstvo (CEEC) je potekal z naslovom Katoliško šolstvo v evropskem javnem prostoru.

Na strokovnem posvetu so se zbrali predstavniki škofovskih konferenc ali njihovi delegati, ki so odgovorni za šolstvo, predstavniki katoliškega šolstva iz večine evropskih držav. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se je srečanja udeležil dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Glavna tema kongresa je bila identiteta katoliških šol znotraj sekularizirane Evrope. Udeleženci so poudarili vlogo katoliških šol pri povezovanju cerkvene in družbene sfere. Ugotovili so, da je za mnoge prav katoliška šola zadnja priložnost, da se srečajo s Cerkvijo in evangeljskim sporočilom. Pričevanja udeležencev so odražala pluralistični in sekularizirani kontekst, v katerih delujejo katoliške šole. Slednje so povsod odprte tudi za nekatoličane in v nekaterih okoljih je večina otrok drugače verujočih (muslimani, protestanti …) oziroma neverujočih.

Pomen kongresa se je izostril ob iskanju jasne identitete katoliške šole. Ta se ne izkazuje s tem, da bi bila šola samo za katoličane, ampak s tem, da povezuje izobraževanje (razum) s krščanskim vrednostnim sistemom in vero.

Pomembno je, da vsaka šola na svoj način v svojem kulturnem okolju poskuša na najboljši možen način skupaj z znanjem učencem posredovati tudi bogastvo krščanskega izročila. Bolj kot konkretne verske vsebine je potrebno posredovati zgled evangeljskega življenja (poštenost, pravičnost, življenjsko radost, spoštovanje vsake osebe). Za identiteto katoliških šol je ključen lik učitelja, ki naj bi poleg profesionalnega poučevanja učencem podajal tudi temeljne krščanske vrednote.

Udeleženci kongresa so se strinjali, da bo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti krščanskemu oblikovanju (bodočih) učiteljev.

Na kongresu so se udeleženci srečali tudi s pluralizmom in večkulturnostjo, saj le-ta predstavljata za katoliške šole izziv, ki delavce in zaposlene spodbuja, da s svojim življenjem in delom pričujejo za evangelij. Raznolikost ni nujno težava, ampak je tudi priložnost za medsebojno obogatitev.

V uvodnem predavanju je sarajevski pomožni škof Pero Sudar predstavil mesto katoliških šol v Bosni in Hercegovini. Šole obiskujejo pripadniki vseh verskih skupnosti. Zanimivo je, da imajo na katoliški šoli poleg katoliškega tudi muslimanski in pravoslavni verouk ter pouk etike. Spoštovani in zagotavljati želijo pravico vsakega do verskega pouka v skladu s svojim verskim prepričanjem. Vsi imajo tudi skupen predmet zgodovina verstev, kjer spoznavajo pomen različnih verstev za človeštvo. Škof je v nadaljevanju posebej izpostavil, da se katoliškost (beseda dobesedno pomeni odprtost za vse) kaže v evangeljski drži spoštovanja vsakega in iskanju mirnega sožitja med ljudmi različnih narodov in verstev. Zaradi take drže so katoliške šole v Bosni in Hercegovini zelo spoštovane.

Na kongresu so bili predstavljeni rezultati raziskave o položaju verskega pouka v različnih evropskih državah, ki je potekala od januarja 2005 do novembra 2007. Izsledki bodo v kratkem objavljeni v obširni publikaciji. Cilj raziskave je bil spodbuditi cerkvena občestva k temeljitemu razmisleku o načinu podajanja verskih vsebin v šolah in znotraj župnijskih občestev. Raziskava je ugotovila, da se status verskega pouka razlikuje od države do države, vendar se v vseh državah soočajo s temeljnim vprašanjem: kako versko sporočilo posredovati sodobnemu mlademu človeku?

V sklepnem referatu je nadškof Vincent Nichols, ki je pri CCEE odgovoren za šolstvo, podal izhodišča za vizijo evropskega katoliškega šolstva. Poudaril je ključno vlogo, ki jo ima danes katoliška šola pri poslanstvu Cerkve, to je, da vsem ljudem oznanja Kristusa. Katoliška šola staršem pomaga pri vzgoji in izobraževanju otrok in omogoča možnost izbire na šolskem področju. Hkrati je katoliška šola tudi prostor srečanja med vero in kulturo, med znanostjo in duhovnostjo.

Kongres se je končal v optimističnem vzdušju. Referati in izmenjave mnenj so bili nova spodbuda pri opravljanju pomembne vloge katoliških šol znotraj cerkvenega in družbenega življenja.