V soboto, 1. aprila, je bil v Krekovi dvorani v župnišču župnije sv. Petra, apostola v Selcih, 4. Krekov večer ob 100. obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka in v okviru Krekovega leta (1917–2017). Predavanje z naslovom Dr. Janez Evangelist Krek – genialni voditelj tudi za naš čas je predstavil dr. Janez Juhant, zaslužni profesor, član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Neizbrisen pečat duhovnemu, kulturnemu, socialno-gospodarskemu in političnemu razvoju našega naroda

Dr. Janez Juhant se je v predavanju oprl na mnenja Krekovih sodobnikov in njegovih poznavalcev. Kreka je označil za duhovnega, verskega in narodnega voditelja, duhovnika, družbeno-političnega in socialnega delavca, pisatelja, ljudskega tribuna, politika in sociologa, v začetku predavanja pa tudi za enega izmed naših najvidnejših prednikov, ki so tlakovali pot samostojne Slovenije, »saj je v odločilnih trenutkih slovenske zgodovine dal neizbrisen pečat duhovnemu, kulturnemu, socialno-gospodarskemu in političnemu razvoju našega naroda.« Pri svojem delovanju je pokazal krščansko zrelost, odločnost ter praktičnost krščanskega življenja v osebnem in družbenem življenju.



Hkrati pa je spodbujal vse Slovence, posebno pa katoličane za takšno življenje in delovanje. »S svojo nesebično človeškostjo je žel tudi ustrezen odmev med širokimi množicami. Krek je s svojim osebnim utelešenjem krščanstva ter z nesebičnimi družbeno-političnimi in predvsem socialnimi praksami zelo ugodno vplival na poglabljanje krščanskih načel v osebnem ter tudi širšem družinskem, narodnem ter mednarodnem življenju. Pogoji za to so bili takrat morda bolj ugodni, brez dvoma pa je svoj pečat takemu vplivu, kot spet potrjujejo njegovi sodobniki, dala njegova nesebična, globoko v krščanstvu potopljena človeška in duhovniška osebnost.«

»Božji berač«

Krek je bil bogata, spontana, odprta in nesebična osebnost, ki je menil, da bo kot kristjan in duhovnik najbolje uresničeval svoje poslanstvo, je povedal Juhant. Sebe je Krek označil kot »božjega berača«, torej odprtega, dostopnega, svobodoljubnega, ljudskega in srčnega človeka. »Berač ni le prosjak, pač pa človek, ki je pripravljen na vse, je vsem in vsemu odprt, da bi čim več ljudi lahko pridobil. Krek pa jih ni pridobival zase, pač pa za Boga in za skupne narodne cilje. Zato je svoje življenje, krščanstvo in duhovništvu razumel kot poslanstvo.« Duhovništvo mu je bilo okvir, v katerem bo lahko uresničil svoje zamisli o prenovi, utrditvi in organizaciji slovenskega naroda.



Menil je, da krščanstvo lahko še vedno odločilno usmerja človekovo in narodovo življenje in svojo duhovniško službo štel kot službo za druge, zato so ga ljudje sprejeli. Bil je zgled nesebičnega in odprtega delovanja za druge. Tudi predaval je v tem duhu, saj je hotel, da bi duhovniki posredovali znanje in razvite spretnosti socialno-izobraževalnemu delovanju med slovenskim narodom. »Bogoslovcem je predaval temeljne predmete o bistvu človeka, narave in o človekovih etičnih in socialno-ekonomskih temeljih družbe na krščanski podlagi. Obravnava kritične razmere sodobne družbe, posebej kritičen položaj prizadetih kmetov, delavcev in obrtnikov in daje smernice, za reševanje njihovih problemov.

Juhant je naštel, katere lastnosti mora po Krekovem mnenju imeti socialni delavec: Zavedati se mora, da je služabnik višjega namena in natančno mora poznati tiste, katerim dela.

Krek duhovnik in voditelj po Jezusu Kristusu

Ker je bil Krek živahen in imel je smisel za humor, je bilo za mnoge presenečenje, ko je šel v semenišče, a ne za tiste, ki so ga dobro poznali, je nadaljeval Juhant. Ugotovil je namreč, da manjka značajnih ljudi, in kot ideal omenjal značaj Jezusa Kristusa. Tudi sam je bil značajen, pokončen in človeški, da je povsod živel in delal za dobrobit ljudi po zgledu Jezusa Kristusa. Krek realno gleda na človeka kot odvisno bitje, ki potrebuje drugega in Boga, »kar nam narekuje ustrezno ponižnost in pripravljenost, da si delimo življenje. To je temelj za religiozno čutenje, za zavest, da smo na svetu božji oskrbniki.« Krek je stvarstvo razumel kot znamenje božje ljubezni, ki jo Bog izkazuje človeku. Ta pa naj bi tudi v človeku rodila ljubezen in ga usmerila, da bo kot Kristus delal, da izvršuje vedno in povsod voljo nebeškega Očeta. »To je religija ljubezni, ki jo je učil Kristus … Očenaš je temelj tega nauka, kot je kasneje za Krekom poudaril tudi Andrej Gosar. Če bi ljudje vsaj malo ravnali v smislu te molitve, na svetu ne bi bilo krivic in nasilja,« je prepričan Juhant.



Krek človek med ljudmi – organizator množic

Krekove ambicije so bile urediti gospodarsko stanje delavstva v smislu njihove samouprave. V svojem ljudskem delovanju je bil sestavni del vodilnih slovenskih katoličanov. »Imel je ključno vlogo pri večina socialno-političnih in idejnih potez ne samo slovenskih katoličanov v okviru Katoliške narodne in kasneje Slovenske ljudske (1905) in Vseslovenske ljudske stranke (1909), pač pa vseh ostalih katoličanov in vseh Slovencev,« je Krekovo politično delovanje opisal Juhant. »Vse delovanje je razumel kot krščansko vzajemnost, kot delovanje od spodaj – subsidiarno, kot vključevanje oseb, se pravi neposredni ljudi v družbeno organizacijski in politični okvir. Tako se gradi odgovornost ter se upošteva neposredne potrebe ljudi.« Znal je privabiti množice, vendar ne za to, da bi dosegel čast in veljavo, temveč, da bi jih prebudil množice, jih ustrezno organiziral ter osamosvojil. »Razvoj in utrditev slovenskega zadružništva je gotovo predvsem Krekova zasluga.« Povsod je gradil sodelovanje in samoorganizacijo delavstva kot steber urejenih družbenih odnosov in uresničitev pravičnost med ljudmi.

»Njegovo delovanje je tudi izraz vere v človekovo sposobnost, ki jo je spodbujal, da so se ljudje sami izobraževali, samoorganizirali in si pomagali urediti in utrditi svoj življenjski položaj. Zunanji okviri, izobraževanje, zakonodaja ustrezna politika in spodbujanje so služili temu cilju.« Bil je tudi sočuten in socialno čuteč človek, odločilna pa je njegova posvetitev potrebam ljudi.

Krekova dediščina

Kako lahko Krekovo delo in delovanje prenesemo v sedanjost? Juhant je ob tem navedel štiri možnosti:

1. spoznavati moramo preteklost in njene pomembne ljudi
2. sodelovati in spoštovati vsakega človeka
3. vzajemno sodelovati za skupno dobro.
4. poglabljati krščanstvo, se organizirati in povezati na njegovih temeljih ter tako preseči sebične, ozke, enostranske, omejene zamisli življenja in delovanja, težiti k ustvarjanju skupnega blagra in vključevati čim več ljudi v vzajemne in trdne medčloveške in mednarodne odnose.


Kulturni program je oblikoval Janez Triler.


Celotno predavanje dr. Janeza Juhanta si lahko preberete v prilogi.

Foto: Tatjana Splichal

Juhant.Krek Selca 2017.docx