Od 16. do 22. maja je 30 slovenskih romarjev prehodilo 150 km dolgo Jakobovo pot na otoku Krku v sedmih etapah pod duhovnim vodstvom p. Vilija Lovšeta in organizacijskim vodstvom Karmen Kristan. Romanje je bilo predvsem notranja pot človeka – pot tišine, molitve, srečevanja in iskanja globljega smisla. Bistvo romarske poti je prav v izkušnji človeka, ki stopa iz vsakdanje rutine in se poda na pot z določenim namenom. Romarji smo izkusili utrujenost, vročino, dolge kilometre, a prav v teh trenutkih so mnogi začutili, kako človek odloži svoje vsakdanje maske in se sreča z resnico o sebi. Poseben pečat je dala romanju skupnost – občestvo. Med potjo so nastajale vezi, ki jih je v običajnem življenju teže ustvariti. Camino je romarjem pokazal tudi, kako malo človek v resnici potrebuje za življenje. Preprostost poti človeka uči hvaležnosti – za kozarec vode, senco ob poti, prijazno besedo in moč za nov korak. Romanje na Krku je tako postalo simbol notranje poti sodobnega človeka. Romarji so ...