Tunika s krvavimi madeži nadškofa Tomaža Becketa iz Canterburyja (1118-1170) naj bi se 850 let po njegovem umoru vrnila na »kraj zločina«. Kot je poročal britanski časnik The Guardian, so se duhovniki v rimski baziliki Marije Velike, kjer oblačilo hranijo že 500 let, odločili za posojo dragocene relikvije stolnici v Canterburyju. Potrebno je le še uradno dovoljenje vatikanskega »kulturnega ministra«, kardinala Gianfranca Ravasija.

Becketa so 29. decembra 1170 v njegovi škofovski cerkvi umorili štirje vitezi, potem ko se je sprl s kraljem Henrikom II. glede prevlade krone ali Cerkve. Henrik II. naj bi njegovo usodo zapečatil s slovitimi besedami: »Me bo kdo rešil tega vihravega duhovnika?« Umor je povsem pretresel takratni svet. Papež Alexander III. je Becketa leta 1173 razglasil za svetnika. Njegov grob v Canterburyju je postal priljubljen romarksi cilj, dokler ga leta 1538 niso uničili na ukaz Henrika VIII.

Zgodba Tomaža Becketa je bila večkrat predmet književnega ustvarjanja. Med drugim je navdihnila »Canterburyjske povesti« Geoffreya Chaucerja in gledališko delo v verzih »Umor v katedrali« T. S. Eliota.

Po navedbah britanskih medijev so pogajanja med Anglikansko cerkvijo in Vatikanom glede 850. obletnice Becketove smrti leta 2020 že močno napredovala. Poleg posoje krvavega oblačila naj bi se umora leta 1170 spomnili tudi s skupnim bogoslužjem katoličanov in anglikancev ter obširno razstavo v canterburyjski stolnici.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons