Govornik je bil nekdanji župan v Kranju Vitomir Gros. Spomnil je, da je dr. Lambert Ehrlich med drugo svetovno vojno javnosti predložil svojo, za tisti čas smelo in proti okupatorju naravnano zamisel Intermarij, torej zamisel o konfederaciji narodov, bivajočih med Baltskim, Jadranskim in Egejskim morjem, s sedežem na sredini, v Združeni Sloveniji. »Tudi teh, zadnjih dveh njegovih zamisli slovenski veljaki niso razumeli, kaj šele, da bi jih vsaj poskušali udejanjiti. Podobno so poskušali nekateri, zlasti potuhnjeni slovenski levičarji, zamečkati tudi slovensko osamosvojitev v letih 1991 do 1992, a smo jim to z odločnostjo končno enkrat preprečili. Kako usodno se ponavlja zgodovina!«

Govornik je bil nekdanji župan v Kranju Vitomir Gros. Foto: Ivo Žajdela

Ehrlich je bil dejaven na mnogih področjih

Nadaljeval je, da je bil Ehrlich dejaven tudi na mnogih drugih področjih. Bil je neutruden zastopnik slovenskih interesov v Milesovi komisiji v okviru mirovne konference v Parizu v letih 1919 in 1920. Bil je plodovit pisec teoloških in etnoloških knjig in razprav ter urednik Straže v viharju. Bil je odličen profesor svojim študentom na teološki fakulteti in cerkveni predstavnik v slovenskih mladinskih društvih: Slovenski dijaški zvezi, Akademski zvezi, katoliškem študentskem klubu Straža. Svojim študentom je zaradi svojih poznanstev omogočal mednarodno izobrazbo na univerzah v tujini in s tem pomagal svojim študentom širiti obzorja. Bil je zavzet duhovnik in sposoben pridigar.

Organizator spominskih slovesnosti v spomin na umorjenega dr. Lamberta Ehrlicha na Streliški ulici je dr. Janez Juhant. Foto: Ivo Žajdela

Po nalogu Kidričeve sta ga vosovca zahrbtno umorila

»Vse te Ehrlichove pozitivne lastnosti so pri slovenskih levičarjih, to je pri komunistih, povzročale zavist in sovraštvo do njega. Vsa nasprotovanja in grožnje, zlasti med vojno, je pogumno prenašal. Preveč pogumno. Po nalogu partije oziroma njene tajne Varnostno-obveščevalne službe (VOS) sta ga 26. 5. 1942 umorila partijska morilca Kamilo Kratochwill - Mile in Franc Stadler - Pepe, ta je bil kasneje razglašen za jugoslovanskega narodnega heroja, heroja z morilsko reputacijo! VOS je takrat med vojno vodila Zdenka Kidrič - Marjeta, roj. Armič, žena Borisa Kidriča, imetnica množice ničvrednih komunističnih 'kolajn', ki se je šolala na Visoki šoli pod okriljem Kominterne z imenom Mednarodna leninska šola v Moskvi, ki jo je Stalin po paktu s Hitlerjem, očitno z njim dogovorjeno leta 1939 ukinil. Ona je torej odgovorna za naročilo umora in mučeniško smrt slovenskega rodoljuba Lamberta Ehrlicha. Zato in zaradi množice drugih morilskih naročil jo je Liberalna stranka ovadila zaradi vojnega hudodelstva. Seveda so slovenski organi pregona z reševanjem ovadbe zavlačevali, dokler ni umrla. A umrla je pod obtožbo storitve vojnih hudodelstev!

Komunistom vsa ta zlohotnost ni bila dovolj! Po vojni so Ehrlichove posmrtne ostanke izkopali in odvrgli v neznano brezno! Poiskati jih bo treba in dobrotnika slovenskega naroda z izdajo pravilnega mrliškega lista naknadno slovesno pokopati na častitljivo mesto,« se je zavzel Vitomir Gros (letos je izdal knjigo spominov Vrenje v Kranju od 1986, 336 strani) in se zavzel, da Ehrlichu na primernem mestu postavimo ustrezen spomenik.

Govor Vitomirja Grosa (v wordu)Spominska slovesnost v spomin na umorjenega dr. Lamberta Ehrlicha na Streliški ulici v Ljubljani je vsakoletna, tradicionalna in ima zveste udeležence. Foto: Ivo Žajdela

Ehrlichova smrt je bila delo načrtnega revolucionarnega nasilja

Sledila je maša, ki jo je v stolnici daroval upokojeni nadškof dr. Anton Stres. Zbrali smo se v stolnici na dan, ko so leta 1942 odjeknili morilski streli, s katerimi so komunisti umorili prof. dr. Lamberta Ehrlicha, duhovnika, profesorja, misleca in domoljuba ter njegovega spremljevalca, mladega študenta prava Viktorja Rojica. »Njuna smrt je bila delo načrtovanega revolucionarnega nasilja, ki je želelo odstraniti ljudi drugačnega prepričanja, drugačne duhovne in narodne vizije, predvsem pa ljudi, ki so s svojo moralno avtoriteto predstavljali oviro totalitarni ideologiji,« je dejal nadškof Stres, in dodal, da spomin nanj zato ni samo zgodovinski spomin. Je tudi moralno in duhovno vprašanje. Vprašanje resnice. Vprašanje človekovega dostojanstva. In vprašanje narodne sprave, ki brez resnice nikoli ne more postati resnična. »Človeška moč lahko človeka utiša, ne more pa uničiti resnice njegovega življenja. Krivične obtožbe lahko začasno zasenčijo pravico, ne morejo pa je utišati za vedno. Nasilje lahko izbriše človeka iz javnega prostora, ne more pa izbrisati njegovega pričevanja iz Božjega spomina.«

Foto: Ivo Žajdela

Ehrlichova intelektualna jasnost in moralna neodvisnost

Lambert Ehrlich je pripadal generaciji slovenskih katoliških izobražencev, ki so razumeli, da narod brez duhovnih temeljev izgubi svojo notranjo svobodo. Bil je človek evropske širine, znanstvenik, etnolog, profesor in globoko veren duhovnik. Toda prav njegova intelektualna jasnost in moralna neodvisnost sta postali nevarni za revolucionarno logiko, ki ni dopuščala drugače mislečih, je spomnil nadškof. »Vsaka totalitarna ideologija namreč prej ali slej zahteva popolno oblast nad človekom. Ne samo nad zunanjimi dejanji – to počne vsaka diktatura. Totalitarizem pa se izživlja nad človekovo dušo in srcem, nad njegovo notranjostjo, njegovim mišljenjem, vestjo in spominom. Kdor temu nasprotuje, postane sovražnik. In prav zato so bili številni duhovniki, profesorji, kmetje, podjetniki, študenti in kulturniki nasilno odstranjeni kot ovira revoluciji. Med njimi tudi Lambert Ehrlich.

Nadškof Anton Stres med pridigo. Foto: Ivo Žajdela

Ehrlich nam govori o pogumu duha, o odgovornosti izobraženca ...

»Ko danes molimo za prof. dr. Ehrlicha, molimo tudi za očiščenje zgodovinskega spomina slovenskega naroda. Molimo, da bi zmogli razlikovati med odporom proti okupatorju in revolucionarnim nasiljem, ki je pod krinko osvoboditve pogosto obračunavalo z lastnim narodom. Ta razločitev ni ideološko vprašanje, ampak vprašanje moralne odgovornosti do zgodovine, vprašanje resnicoljubnosti,« je dejal nadškof Stres.

»Hkrati pa nas spomin na Ehrlicha obvezuje tudi danes. Kajti vsaka doba pozna skušnjavo ideološke izključitve. Vsaka doba pozna pritisk na človekovo vest. In vsaka doba potrebuje ljudi, ki ostanejo zvesti resnici tudi tedaj, ko to nekaj stane.

Lambert Ehrlich nam zato ne govori le o preteklosti. Govori nam o pogumu duha. O odgovornosti izobraženca. O pokončnosti kristjana, katoličana. O človeku, ki je razumel, da narod ne živi samo od ekonomije in politike, ampak predvsem od moralne in duhovne resnice.«

Nagovor nadškofa Antona Stresa (v wordu)Somaševalci z nadškofom Antonom Stresom. Foto: Ivo Žajdela

1/8