Leon XIV. v sporočilu izpostavlja, da digitalna revolucija zahteva odgovornost in preudarnost, poročajo vatikanski mediji. Razvoj umetne inteligence mora biti povezan s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot, sposobnostjo presojanja s čisto vestjo ter večjo človeško odgovornostjo. V središču naj bo človeška oseba in ne zgolj merila koristnosti ali učinkovitosti.

Vrh o umetni inteligenci in njenem prispevku k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev v Ženevi prireja Mednarodna telekomunikacijska zveza (International Telecommunication Union) v sodelovanju z nekaterimi agencijami Združenih narodov in sogostiteljico švicarsko vlado.

V Ženevi je v teh dneh zasedal vrh o umetni inteligenci. FOTO: Vatican Media

Daljnosežen vpliv digitalne revolucije

Na udeležence se je v imenu papeža Leona XIV. obrnil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki v zapisu izpostavlja pomen »njihovega dela in nenehnega prizadevanja za globalno sodelovanje, da bi ljudem po vsem svetu zagotovili ugodnosti komunikacijskih tehnologij«: »Povezovanje človeške družine prek telegrafa, radia, telefona, digitalnih in vesoljskih komunikacij predstavlja izziv, posebej na podeželju in območjih z nizkimi dohodki, kjer okoli 2,6 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do komunikacijskih tehnologij.«

Zagotoviti je treba, da bo umetna inteligenca služila interesom človeštva kot celote.

Človeštvo je na razpotju, saj se sooča z velikanskim potencialom digitalne revolucije, ki jo narekuje umetna inteligenca, je zapisano v sporočilu. Vpliv te revolucije je daljnosežen in spreminja področja, kot so izobraževanje, delo, umetnost, zdravstvo, upravljanje, vojska in komunikacija, ta epohalna preobrazba pa po mnenju Leona XIV. zahteva odgovornost in preudarnost, da bi zagotovili razvoj in uporabo umetne inteligence za skupno dobro, za gradnjo mostov dialoga in spodbujanje bratstva. Zagotoviti je treba, da bo UI služila interesom človeštva kot celote.

Umetna inteligenca ne more posnemati moralnega razločevanja ali sposobnosti za oblikovanje pristnih odnosov. FOTO: Vatican Media

Vsi smo odgovorni 

»Ker se je umetna inteligenca sposobna neodvisno prilagajati številnim okoliščinam s sprejemanjem povsem tehničnih algoritemskih odločitev, je ključnega pomena premisliti o njenih antropoloških in etičnih posledicah, vrednotah, ki so na kocki, ter dolžnostih in normativnih okvirih, ki so potrebni za zaščito teh vrednot,« nadaljuje zapis. Umetna inteligenca sicer lahko simulira vidike človeškega razmišljanja in opravlja specifične naloge z neverjetno hitrostjo in učinkovitostjo, ne more pa posnemati moralnega razločevanja ali sposobnosti za oblikovanje pristnih odnosov. Razvoj takšnih dosežkov mora torej po mnenju Petrovega naslednika hoditi z roko v roki s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot, sposobnostjo presojanja s čisto vestjo ter rastjo človeške odgovornosti: »Ni naključje, da je ta doba korenitih inovacij spodbudila k premisleku o tem, kaj pomeni biti človek, in o vlogi človeštva v svetu.«

V sporočilu je še poudarjeno, da se odgovornost za etično uporabo sistemov umetne inteligence sicer začne pri tistih, ki jih razvijajo, upravljajo in nadzirajo, vendarle pa so odgovorni tudi tisti, ki jih uporabljajo: »Umetna inteligenca torej zahteva ustrezno etično upravljanje in regulativne okvire, ki so osredinjeni na človeško osebo in ki presegajo zgolj merila koristnosti ali učinkovitosti.

Kardinal Parolin ob koncu sporočila v imenu papeža Leona XIV. zbrane na vrhu v Ženevi spodbudi k »iskanju etične jasnosti in vzpostavitvi usklajenega območnega in globalnega upravljanja umetne inteligence, ki bo temeljilo na skupnem priznavanju neodtujljivega dostojanstva in temeljnih svoboščin vsake človeške osebe«. Leon XIV. pa vsem zagotavlja svoje molitve v podporo prizadevanjem za skupno dobro.