Papež Frančišek se je včeraj vrnil z 12. mednarodnega apostolskega potovanja v Mehiko. Med letom proti Vatikanu je kot običajno odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali na potovanju. Sveti oče je tokrat spregovoril o vtisih iz Mehike, problematiki pedofilije, o družini, virusu zika in splavu, Evropi, politiki ter prihodnjih potovanjih.

Mehiška časnikarka ga je vprašala, zakaj se ni srečal z družinami 43 izginulih študentov in namenil posebnega sporočila sorodnikom tisočem žrtev. Papež je odgovoril, da so v sporočilih nenehno omenjeni tisti, ki so bili umorjeni, tisti, ki so jim skupine trgovcev z drogami in z ljudmi odvzele življenje. Povedal je, da je bilo nekaj poskusov, da bi se srečal z nekaterimi osebami, vendar je bilo več skupin, ki si med seboj tudi nasprotujejo. Zato je raje rekel, da se vsi skupaj srečajo pri maši, saj bi bilo nemogoče sprejeti vse skupine. »Gre za položaj, ki ga je težko razumeti, zame gotovo, ker sem tujec. Vendar menim, da je tudi mehiška družba žrtev vsega tega: zločinov, izginjanja ljudi, potiskanja na obrobje. O tem sem govoril, lahko si preberete, saj gre za javne govore. To je velika bolečina, ki jo nosim, saj si to ljudstvo ne zasluži takšne drame.«

Ameriška časnikarka je svetega očeta vprašala za mnenje glede izjav republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa v nedavnem pogovoru za medije. Trump je med drugim izjavil, da je papež politik in morda celo orodje mehiške vlade glede imigracijske politike. Če bo izvoljen, namerava zgraditi 2.500 km dolg zid ob meji, pregnati 11 milijonov nezakonitih imigrantov ter tako ločiti družine. Papež Frančišek je rekel, da sodbo glede tega, ali je politik oz. lutka, prepusti presoji časnikarjev in ljudi. Poudaril je, da oseba, ki misli samo na to, da bi gradila zidove in ne mostov, ni kristjan. Spomnil pa je, da je potrebno videti, če je kandidat resnično izrekel stvari na način, kot jih je v vprašanju nakazala časnikarka.

Mehiški časnikar je papežu zastavil vprašanje glede žrtev pedofilije ter položajev, ko so duhovniki v takih primerih zgolj premeščeni v drugo župnijo: »Škof, ki duhovnika pošlje na drugo župnijo, ko se ugotovi, da gre za primer pedofilije, je brezvestnež in najbolje bi bilo, da bi se odpovedal svoji službi.« Sveti oče se je navezal na primer Maciel, ki ga je omenil časnikar ter zbrane povabil, naj se z aplavzom poklonijo kardinalu Ratzingerju, ki se je do konca boril za resnico. »Ko je bil prefekt Kongregacije za verski nauk, je imel vse v svojih rokah, vso dokumentacijo, odredil je preiskavo, dosegel je veliko, vendar pa procesa ni mogel zaključiti. Če se spomnite, je deset dni pred smrtjo – tisti križev pot velikega petka – sv. Janez Pavel II. vsej Cerkvi rekel, da je potrebno očistiti umazanijo Cerkve. In v mašnem nagovoru ob začetku konklava (zavedal se je, da je eden izmed kandidatov) ni želel prikriti svojega stališča, povedal je natanko isto stvar. Bil je pogumen in je mnogim pomagal odpreti ta vrata. Na to bi vas rad spomnil, ker včasih pozabimo na to skrito delo, na tiste, ki so pripravili pot, da se je razkrila ta stran.«

Papež Frančišek je še povedal, da na tem področju trdo delajo – v sodelovanju z državnim tajnikom in z novimi svetovalci kardinali, ki so imenovali še tretjega tajnika, ki bo na Kongregaciji za verski nauk zadolžen samo za te primere. Ustanovljeno je bilo prizivno sodišče, dobro deluje tudi Komisija za zaščito mladoletnih. Sveti oče je še spomnil, da se je v Filadelfiji srečal s šestimi žrtvami ter izrazil hvaležnost Bogu, da so se te zgodbe odkrile, potrebno pa jih je še naprej odkrivati in se jih tudi zavedati.

Vprašanje italijanskega časnikarja se je nanašalo na posvojitve otrok parov, ki živijo v civilni zvezi, saj v italijanskem parlamentu trenutno razpravljajo o tej tematiki. Sveti oče je odgovoril, da se ne vmešava v italijansko politiko. Na prvem srečanju je italijanskim škofom rekel, naj se z vlado ukvarjajo oni, saj to ni naloga papeža, papež je pristojen za vse. Glede družine in posvojitev pa meni tako, kot meni in je že velikokrat izrazila Cerkev.

Španska časnikarka je zastavila vprašanje v zvezi z virusom zika, ki predstavlja največje tveganje za nosečnice – predstavniki oblasti v nekaterih državah so namreč predlagali splav ali izognitev nosečnosti. Zanimalo jo je, če bi lahko v tem primeru Cerkev upoštevala načelo »manjšega zla«. »Splav ni manjše zlo. Je zločin. Pomeni nekoga umoriti, da bi rešili drugega. To dela mafija. To je zločin. Je absolutno zlo. Ne smemo pomešati zla, da bi se izognili nosečnosti, s splavom. Splav ni teološki problem: je človeški problem, zdravniški. Je proti Hipokratovi prisegi, ki jo morajo izreči zdravniki. Je zlo samo v sebi, vendar ni zlo v verskem smislu: ne, je človeško zlo. In ker je človeško zlo, je očitno tudi obsojeno. Pri izogibanju nosečnosti pa ne gre za absolutno zlo: in v določenih primerih je jasno. Rad bi pozval zdravnike, naj naredijo vse, da bi našli cepivo proti komarjem, ki prenašajo to bolezen.«

Vprašanje nemškega časnikarja se je nanašalo na sporočilo Petrovega naslednika Evropi, ki se nahaja v krizi, spomnil pa je tudi na nagrado Karla Velikega, ki jo bo sveti oče čez nekaj tednov prejel s strani Evropske zveze. Papež je povedal, da navadno ni sprejemal odlikovanj in nagrad. Tokrat ga je kardinal Kasper s svojo »sveto in teološko trmoglavostjo« prepričal, da jo je sprejel. »Podarjam jo Evropi – da bi mogla Evropa storiti to, kar sem želel v Strasbourgu: da ne bi bila babica Evropa, ampak mati Evropa.« Sveti oče je prav tako spomnil, kako so nujno potrebna prizadevanja, da bi imela Evropa moč in navdih, da bi šla naprej.

Sveti oče je med letom proti Vatikanu komentiral tudi skupno izjavo, ki sta jo podpisala z moskovskim patriarhom Kirilom.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / ANSA