Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Letošnja prestolnica kulture na Slovaškem vzbuja zanimanje za Bizanc

Za vas piše:
M. M. Š. / Kathpress
Objava: 30. 01. 2013 / 10:04
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Letošnja prestolnica kulture na Slovaškem vzbuja zanimanje za Bizanc

Verniki so obhajali peto obletnico povišanja grško-katoliške Cerkve na Slovaškem v metropolijo.

S pozornostjo, usmerjeno na vzhodno Slovaško, potem ko je bilo tamkajšnje mesto Košice izbrano za eno izmed dveh evropskih kulturnih prestolnic v letošnjem letu, vse bolj narašča tudi zanimanje za grško-katoliško Cerkev, ki je na tem območju močno zasidrana že štiristo let, število njenih članov pa v zadnjih letih hitro narašča. V letošnjem letu Cerkev bizantinskega obreda obhaja pomembne jubileje, kar bodo z različnimi slovesnostmi obeležili tudi v Slovaški republiki.


Slovesnega bogoslužja minulo nedeljo v grško-katoliški stolnici v Prešovu so se poleg domačih udeležili tudi rimokatoliški škofje s Slovaške in iz inozemstva. Mašni nagovor je pripravil apostolski nuncij na Slovaškem, nadškof Mario Giordana. Povod za praznovanje je bila peta obletnica povišanja tamkajšnje grško-katoliške Cerkve v metropolijo sui iuris in deseta obletnica škofovskega posvečenja nadškofa Jana Babjaka.

Papež Janez Pavel II. je Janu Babjaku škofovsko posvečenje podelil 6. januarja 2003 v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Imenovanje za nadškofa 30. januarja 2008 je odredil njegov naslednik Benedikt XVI.

Sredi letošnjega januarja se je v Prešovu pričel tudi sinodalni proces grško-katoliške Cerkve na Slovaškem. Škofijske sinode v Prešovu, Košicah in Bratislavi bodo zasedale še več mesecev.

Po zaključku te prve stopnje sinodalnega procesa, ki ga pričakujejo v drugi polovici prihodnjega leta, povezan pa je tudi z župnijami in protoprezbiteriji (dekanati), bo sledila deželna sinoda na ravni metropolije. Med člani metropolitske skupščine je poleg treh škofov še 150 duhovnikov, redovnikov in redovnic, teologov in vernih laikov.

Metropoliji grško-katoliške Cerkve sui iuris na Slovaškem s sedežem v Prešovu pripadajo arhieparhija Prešov ter eparhiji Košice in Bratislava. Vse tri grško-katoliške eparhije sodijo med najbolj dinamično rastoče katoliške škofije v Evropi, kar se med drugim odraža v visokem številu duhovnih poklicev ter v ustanavljanju novih župnij.

'Široki dialog v okviru cerkvene skupnosti', je zapisano v izjavi za javnost Slovaške škofovske konference, naj bi grško-katoliški Cerkvi 'omogočil, da z razumljivim oznanjanjem Jezusa Kristusa in življenja po evangeliju vodi tudi dialog izven tega okvirja'.

Grško-katoliška Cerkev na vzhodnem Slovaškem sega v sedemnajsto stoletje, ko so jezuiti vodili skupnost Ušgorod (1646). Leta 1787 so v Košicah ustanovili vikariat bizantinsko-slovanskega obreda, ki so ga leta 1792 prestavili v Prešov. Po prizadevanjih avstrijskega cesarja Franca I. je bil vikariat leta 1816 povzdignjen v samostojno eparhijo, kar je 22. septembra 1818 uradno potrdil tudi Sveti sedež.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta se Vatikan in vlada na Češkoslovaškem sporazumela glede ustanovitve metropolije za grško-katoliške vernike, vendar namere pred začetkom druge svetovne vojne niso izpeljali.

Po prevzemu oblasti s strani komunistov leta 1948 je bil položaj v Cerkvah na Češkoslovaškem vedno težji. Izvajali so pritisk na prisilno združitev z Moskovskim patriarhatom. Škofa Pavol Gojdič in Vasil Hopko sta bila skupaj s številnimi drugimi duhovniki zaprta, ostali so se odselili na Češko. Pod takšnim pritiskom se je večina vernikov udeleževala rimokatoliških bogoslužij.

Praška pomlad leta 1968 je skupnostim prinesla določeno olajšanje. Samostojno so se lahko odločile, ali bodo ostale povezane z Moskvo ali si želijo vrniti pod okrilje Rima, kar jih je storilo 205 od 292.

Grško-katoliška Cerkev je bila sicer dovoljena, toda nenehno preganjanje s strani državnih oblasti je praktično onemogočilo organizirano cerkveno prenovo. Zaplenjeno premoženje jim ni bilo v celoti vrnjeno in tudi ureditev grško-katoliškega bogoslovnega semenišča je bila do političnega preobrata prepovedana.

Šele po žametni revoluciji leta 1989 so v Prešovu ustanovili bogoslovno semenišče in teološko fakulteto. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Vatikan škofijskim organizacijam katoličanov vzhodnega obreda podelil nove 'politične' pristojnosti. Po razpadu Češkoslovaške leta 1993 je bil za vernike grško-katoliške Cerkve leta 1996 v Pragi na Češkem ustanovljen eksarhat. Leta 1997 so ustanovili eksarhat v Košicah, leta 2008 pa je sledila celostna prenova ureditve grško-katoliške Cerkve na Slovaškem.

Foto: splet

Kupi v trgovini

Kako zagovarjati vero brez povzdigovanja glasu
Družbena vprašanja
19,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh