Iraški kristjani bežijo pred organizacijo ISIS. Foto: vatican.com

Britanski politik, lord David Alton, je za Independent Catholic News opisal okoliščine, v katerih živijo kristjani v Iraku in opozoril, da jim mednarodna javnost ne pomaga. Prejel je srce parajoče pismo družine, ki je zbežala iz province Ninive zaradi nasilja organizacije ISIS. Občutek imajo, da nikomur ni mar zanje in se sprašujejo, zakaj jim ne pomagajo OZN, Nato, Evropska unija, ZDA ali Rusija.

»Bežimo iz enega kraja v drugega, izčrpani smo. Izdali so nas. Uničujejo nas in nikomur ni mar. Govorimo Jezusov jezik, smo prvi kristjani, vendar je krščanski svet pozabil na nas. Smo avtohtoni prebivalci Niniveja in vsi bi nas hoteli videti ubite,« so razmere opisali kristjani v Iraku. Mednarodno javnost zato pozivajo, naj naredijo, kar lahko, da preprečijo genocid.

Britansko združenje Cobra je po Altonovem mnenju pozno razpravljalo o katastrofi in o tem, da so ZDA z letali začele dobavljati iraški jazidski skupnosti nujno potrebne dobrine. Jazidi so ujeti na gori brez hrane in vode. Odločajo se med dvema krutima možnostma: ali naj tvegajo smrt zaradi lakote ali nasilja džihadov.

Svoja vrata so preganjanim kristjanom, ki so morali zapustiti Mosul in druga zasedena območja, odprla kurdska in šiitska mesta. Ajatola Sayyed Hussein al-Sadr je izjavil, da kristjani iz Mosula spadajo v Irak in da so njihovi bratje in sestre. »Enake pravice imamo vsi Iračani.« Vendar so zdaj tisti, ki so odprli vrata svojega doma, tarča vojske Islamske države.

Če so iraške manjšine prepuščene čakanju na smrt in jim grozi genocid, morajo iraške oblasti in kurdska vojska nujno ukrepati proti organizaciji ISIS, je zapisal lord Alton. »Če jim zdaj spodleti pri zaščiti manjšin, kot so jazidi in kristjani, se bo Islamska država okrepila. Ko bo njihova genocidna kampanja pogoltnila vse, ki nočejo sprejeti njihovega diktata, bodo brez dvoma slišali Hitlerjevo slavno vprašanje: 'Kdo se še spominja Armencev?' Nikogar ni treba opominjati na posledice neuspele zaščite Armencev in vseh drugih manjšin, pobitih v genocidih, ki so sledili.«

Brezbrižnost mnogih zahodnih vlad ob stiski iraških manjšin je resnično šokantna, meni lord Alton. »Islamska država vodi genocidno vojno proti kristjanom, jazidom in drugim manjšinam, mednarodna javnost pa gleda stran«, je bil oster v svojem zapisu. Zdaj naj bi že zasedli območje v velikosti skoraj dveh tretjin Velike Britanije.

Hiše so bile oropane. Grobovi in svetišča so bili porušeni. Križi polomljeni in odstranjeni iz cerkev. Poleg tega uničenja je sovraštvo usmerjeno proti starodavnemu ljudstvu, ki je tu stoletja živelo v miru skupaj s sosedi. Iraški kristjani so prvotni prebivalci Mezopotamije, potomci Babiloncev, Kaldejcev, Asircev in številčnih arabskih plemen, ki so v Iraku od prvega stoletja po Kristusu. 2000 let pozneje so bili njihovi domovi označeni s simboli Nazarečanov, če pa so temu nasprotovali, so morali oditi ali so bili umorjeni.

Kurdska vojska je priskočila na pomoč, vendar je bila nekajkrat obkrožena s člani organizacije ISIS. Unicef je poročal o smrtnih žrtvah okrog 40 jazidskih otrok. Krščanske družine so bile prisiljene oditi samo v oblekah, ki so jih imeli oblečene, dobili so začasno zatočišče in se bojujejo za življenje.

Spričo tega verskega čiščenja in kršenja človekovih pravic se lord Alton zgraža nad molkom predsednika Baracka Obame, tajnika Kerryja in voditeljev zahodnih vlad, s čimer vsi dajejo vtis brezbrižnosti.

Anglikanska cerkev je kritizirala Veliko Britanijo, ker ni sledila Franciji, ki je preganjanim manjšinam ponudila azil. »Škof ima pravico, da je kritičen, Kratkoročno sta azil in zagotavljanje humanitarne pomoči nujna. Vendar je dolgoročno nerazumno, da mednarodna skupnost družno skomigne z rameni s komaj izraženim protestom in sprejema zločine proti človečnosti.«

Lord Alton je nato omenil še, kako mednarodni skupnosti ni uspelo pomagati preganjanim manjšinam v Bosni in Ruandi. »Vedno rečemo 'nikoli več',« Mosul in Ninive pa kažeta, da se to znova dogaja. »To je še en primer skrajnega nespoštovanja Splošne deklaracije človekovih pravic in doktrine OZN, ki zagovarjata odgovornost in spoštovanje.«


Vir: Independent Catholic News