Loški razgledi, Muzejsko društvo Škofja Loka, Nataša Budna Kodrič
Loški razgledi, Muzejsko društvo Škofja Loka, Nataša Budna Kodrič
Uvodne misli je prispevala nova urednica Loških razgledov Nataša Budna Kodrič.
Dva koroška duhovnika begunca s Koroške v Stari Loki in Škofji Loki
Vincencij Demšar piše o dveh koroških duhovnikih beguncih v Stari Loki in Škofji Loki, Mateju Ražunu in dr. Janku Arnejcu. V Staro oziroma Škofjo Loko sta se umaknila po koroškem plebiscitu oktobra 1920 zaradi pritiskov nemških nacionalistov proti Slovencem. Matej Ražun (1865–1943) je prišel iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Ves čas si je prizadeval za slovensko šolstvo, zato so ga med prvo svetovno vojno preganjali in celo zaprli. Priselil se je v Staro Loko, kjer je ostal do leta 1931, ko se je obnemogel in živčno bolan vrnil k sestri v Škocjan na Koroško. Drugi bil dr. Janko Arnejc (1877–1967). V začetku leta 1921 je bil še župnik v Žrelcu (Ebenthal) pri Celovcu, nato pa se je umaknil v Slovenijo. Od leta 1923 do 1928 je bil župnik v Škofji Loki, nato pa še na Trsteniku in v Breznici na Gorenjskem. Umrl je v Ljubljani.
Duhovnik Melhior Golob ter tenorist Jože Gostič in arhitekt Jože Plečnik
Franc Križnar je predstavil duhovnika Melhiorja Goloba, pevca Jožeta Gostiča in arhitekta Jožea Plečnika v Škofji Loki. Centralni objekt, na katerega se nanaša (so)delovanje škofjeloškega župnika Melhiorja Goloba (1915–2004), tenorista Jožeta Gostiča (1900–1963) in arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) je župnijska cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Za Gostiča, ki je bil rojen v sosednji Stari Loki (5. 3. 1900), sta dokazljiva najmanj dva nastopa na koru omenjene cerkve. Jože Plečnik je prispeval opremo cerkvenega prostora: kelih, krstilnico, lestence, monštranco idr. Časovni lok sodelovanja vseh treh z omenjenim krajem je dokazan z vpisi v župnijsko kroniko, z Golobovo, Gostičevo in Plečnikovo zapuščino ter z (drugo) literaturo iz časa 1945–1957/1963. V tem času je bilo sodelovanje najbolj intenzivno. Četudi vsega gradiva v primerjavi s posamičnima opusoma tako Gostiča kot Plečnika ni bilo veliko, je le obstajalo, in sicer na vrhunski ter mednarodno afirmirani ravni. Vsekakor je bil glavni akter župnik Melhior Golob.
Suha pri Škofji Loki, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, freske na stropu prezbiterija. Foto: Ivo Žajdela
Konservatorsko-restavratorski posege na likovni dediščini na Škofjeloškem
Ivan Bogovčič in Luka Bogovčič sta v obsežnem preglednem prispevku z naslovom Vdahnemo življenje! predstavila konservatorsko-restavratorski posege na likovni dediščini na Škofjeloškem, s katerimi je kot vodja projektov začel moj Ivan Bogovčič konec 90. let 20. stoletja. V ekipi sva bila takrat poleg ostalih sodelavcev tudi brata Luka in Jure Bogovčič. Kasneje so dela nadaljevali s takrat novoustanovljenim družinskim podjetjem Restavratorski atelje Bogovčič Triptih d. o. o., ki deluje na področju restavriranja likovne dediščine. Vdahnemo življenje ni samo naslov prispevka, temveč je tudi slogan restavratorskega podjetja, ki jih motivira pri delu.
Suha pri Škofji Loki, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, freska v prezbiteriju. Foto: Ivo Žajdela
Rod pisatelja Ivana Tavčarja v 17. stoletju in takratne kmečke razmere
Jože Štukl in Mirjam Jezeršek sta predstavila Projekt Bukovščica, izsledke arheoloških raziskav na območju Bukovščice v Selški dolini ter poizkopavalno muzejsko obdelavo najdiščnega arhiva. Ulrike Götz in Florjan Notter pišeta o 1300 letih Korbinijana v Freisingu (Škofijski in mestni jubilej 2024). Kristjan Oblak je raziskal rod pisatelja Ivana Tavčarja v 17. stoletju in takratne kmečke razmere.
Gregor Gartner objavlja prvi del prispevka o tem kako so se 122 let tresle gledališke deske na škofjeloškem Spodnjem trgu. Matija Križnar piše o oligocenski flori v okolici Kranclja nad Škofjo Loko, Bojan Kofler pa o redki in zavarovani vrsti hrošča zahodnem puščavniku (Osmoderma eremita Scopoli, 1763), ki živi tudi na Škofjeloškem.
Metod Benedik, prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2023
Aleksander Igličar piše o 70 letih Loških razgledov, Janez Cerkvenik pa o 90 letih Gorenjske predilnice Škofja Loka. Helena Janežič in Matija Ogrin sta napisala zapis o dr. Metodu Benediku, prejemniku Trubarjevega priznanja za leto 2023. Darija Jamnik piše o slovenskem filmu in glasbi s Tomažem Tozonom, častnim občanom Škofje Loke leta 2024.
Nives Lunder je predstavila učiteljico Sely de Brea Šubic. Albina Kržič je predstavila analizo signature na glavnem lesenem oltarju v cerkvi sv. Petra v Bodovljah. Aleksander Igličar piše o postavitvi obeležja na rojstni hiši pisatelja Vladimirja Kavčiča. Martina Fekonja je objavila zapis o Janezu Pavlu Arharju (1947–2024), ki je aktivno sodeloval na kulturnem in muzejskem področju v Škofji Loki.
