Pedro Opeka je skupnost Akamasoa na severnem obrobju glavnega mesta Antananariva, ki vključuje domove, šole in klinike za 40.000 prebivalcev in 15.000 šoloobveznih otrok, ustanovil že leta 1989, da bi tja dostojno namestil otroke z ulic in iz socialno prikrajšanih družin.

Med obiskom Akamasoe. FOTO: arhiv Misijonske družbe

»Imate pravico živeti v boljšem svetu«

»Kot vojska bratstva in prijaznosti se bomo skušali boriti za zmanjšanje neenakosti. Imate pravico živeti v boljšem svetu kot danes. Še naprej vas bomo podpirali,« je ob obisku Akamasoe obljubil francoski predsednik Emmanuel Macron.

Donacija v višini 100.000 €

Zadnji dan dvodnevnega postanka na Madagaskarju je napovedal tudi konkretno pomoč: donacijo v višini 100.000 € centru Akamasoa za nadaljevanje njegovega dela, za kar so se mu zahvalili in ga veličastno pozdravili misijonar Pedro Opeka in več kot 10.000 otrok iz Akamasoe.

Predsedniški par je pozdravilo več kot 10.000 otrok in mladih. FOTO: arhiv Misijonske družbe

Z velikim veseljem in častjo

Otroci so nagovorili predsedniški par in se mu zahvalili za prihod, Opeka pa je spomnil na svoj boj in boj sotrudnikov »za vsakega otroka in za bolj dostojanstveno prihodnost« ter poudaril, da so otroci visoke goste sprejeli z »velikim veseljem in častjo«.

Šest let po papežu Frančišku

»Z odhodom našega papeža Frančiška, ki smo ga tu sprejeli pred šestimi leti, smo zdaj v posebnem trenutku. Sveti oče je tu občutil ogromno veselje in srečo, ki ju ni nikdar pozabil, Akamasoo pa je označil za dragulj ljubezni,« je spomnil Pedro Opeka.

Emannuel Macron med nagovorom. FOTO: arhiv Misijonske družbe

Obiska Mauritiusa ne bo zaradi Frančiškovega pogreba

Francoski predsednik bi moral s soprogo po prvotnem scenariju državniško turnejo po Indijskem oceanu nadaljevati še z obiskom Mauritiusa, a ga je naknadno odpovedal, da se bo lahko v soboto udeležil pogreba svetega očeta Frančiška.

Prvi po dveh desetletjih

Sicer pa je Macron na Madagaskarju, ki ga je obiskal kot prvi francoski državnik po Jacquesu Chiracu leta 2005, med drugim poudaril, da si prizadeva za »odpuščanje« za francosko kolonizacijo tega otoka, vključno z vrnitvijo kulturnih artefaktov.