Komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti smo v cerkvi sv. Mihaela v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem sklenili niz štirih koncertov, ki smo jih v adventnem času posvetili raziskovanju in predstavitvi koralnega petja. Koncert je bil doživet, močan in čustven; hkrati preprost in neizmerno bogat. In zdaj, ko se doma vsega le še spominjamo, se nam vse bolj zdi, da zadnji koncert v nizu drugačen pač ni mogel biti.

Koncert v Železni kapli, foto Zvone Pelko, KD Zgovorna tišina

Že pot do Železne Kaple je napovedovala posebno doživetje. Večina se nas je tja pripeljala prek Jezerskega vrha; in medtem ko je nihajoče decembrsko vreme 'domača' južna pobočja Alp že razmočilo v nekaj žalostno sivo-rjavega, se je dolina Bele še vedno bleščala v snegu. Nato smo vstopili v cerkev, kjer nas je zajel občutek nečesa … brezčasnega, večnega. Prav zato smo se odločili, da jo bomo z zvokom napolnili z vseh strani; tako iz prezbiterija kot s kora.
Kljub prijetni dobrodošlici, ki nam jo je z vsem, kar je imel, izrekal kraj, se je bilo nekoliko nenavadno pripravljati na koncert, ki se bo zgodil sredi popoldneva. Spraševali smo se, ali bo sploh kdo prišel in ali nam bo sploh uspelo ustvariti zamaknjeno, hrepeneče vzdušje prejšnjih – večernih – koncertov, ko pa bodo obiskovalci ves čas razmišljali, katere obveznosti jih pred novim delovnim tednom še čakajo doma …
Vendar se je cerkev napolnila in se s pričakujočim tihim dihanjem (tako občinstva kot nas) tudi ogrela. Svoje obraze smo – kot na vseh prejšnjih treh koncertih – skrili pod kapuce meniških kut, da bi skozi nas lahko kar najbolje govorili neki drugi časi. Nato smo peli in z nami so pele bronaste sklede in vsake toliko cerkveni zvon. Peli pa so tudi gotski oboki in svetniki v stranskih oltarjih in poslušalci vedno bolj v svojih srcih. Postajalo je čarobno.
Po koncu koralne skrivnostnosti pa smo obiskovalcem – brez mistike posvečenih oblačil – zapeli še nekaj slovenskih ljudskih oziroma narodnih pesmi in cerkev so napolnila čustva. Domačini jih ob tem repertoarju pač ne skrivajo, kar zdaj vemo za zmeraj. Ko smo pesem Lipa na koncu zapeli skupaj z njimi, smo namreč tudi sami morali s priprtimi očmi pogledovati v nebo in globoko zajemati sapo, da smo lahko mirno odpeli do konca. Ko je na svet dokončno padla tema tiste noči, se je na velikem adventnem vencu na trgu sredi Železne Kaple prvič letos prižgala tretja sveča. In mi smo šli domov nahranjeni – tako in drugače. Hvala, Korošci!
Besedilo: Ambrož Kvartič


V adventu so Madrigalisti koncert gregorjanskih koralov Veni Domine izvedli še v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani ... (foto Janez Kotar)


...v samostanski cerkvi sv. Jurija na Ptuju (foto Janez Kotar)


in v cerkvi sv. Jožefa v Celju (foto Janez Kotar)