Maks Ipavec se je rodil 7. oktobra 1951 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v Zalogu in Cerkljah. Leta 1970 je maturiral na poljanski gimnaziji v Ljubljani.

Grahovo, Maks Ipavec blagoslavlja spomenik domobrancem in drugim domačinom, ki so jih ubili partizani, 6. april 2014. FOTO: Ivan Rampre

Pestra duhovniške postojanke

Na Teološki fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1976. 29. junija 1976 ga je tedanji nadškof Jožef Pogačnik posvetil v duhovnika. Eno leto je bil kaplan v župniji Trebnje, dve leti v Ljubljani pri sv. Jakobu in tri leta v župniji Dobrepolje – Videm. Nato je bil pet let (od leta 1982 do 1987) župnik v Begunjah pri Cerknici, potem 17 let župnik in dekan v Ribnici na Dolenjskem (1987–2004), kjer je imel v soupravi tudi župnijo Velike Poljane. Iz ribniške župnije je bil za dve leti prestavljen v župnijo Naklo (od leta 2004 do 2006).

Mačkovec med Krvavo Pečjo in Blokami. Izkop grobišča, kjer so jeseni 1943 partizani umorili veliko ljudi. Od leve France Korošec iz Begunj, arheolog Draško Josipovič in begunjski župnik Maks Ipavec; 28. oktober 2013. FOTO: Marko Pečovnik

Leta 2006 ga je nadškof Alojz Uran ponovno postavil za župnika v Begunjah pri Cerknici. Prvo leto je imel v soupravi še župnijo Sv. Vid nad Cerknico. V letih od 2013 do 2021 je bil dekan cerkniške dekanije.

Pet knjig je napisal v Ribnici

Poleg rednega dušnopastirskega dela je občasno pisal za katoliški tednik Družina, v revijo Communio, večkrat je objavil prispevek v reviji Božje okolje. Pri rakovniških Knjižicah sta izšli dve njegovi knjižici: Če pozabim tebe Slovenija in Luč slovenskega naroda.

Begunje pri Cerknici, župnik Maks Ipavec simbolično pokopava žrtev iz Teharij leta 1945 (Turšič), 26. februar 2012. FOTO: Ivo Žajdela

V ribniški župniji je napisal več knjig. Pod naslovom Moč ljubezni je objavil pisma podeželskega župnika, ki jih je tedaj objavljal v Nedeljskem dnevniku. V knjižni obliki je objavil Kroniko ribniške župnije od leta 1987 do 2003. V jubilejnem letu 2000 je izdal dokumentarno knjižico Ribnica v sveto leto 2000 z novimi zvonovi.

V pomoč faranom in romarjem, ki so prihajali v Ribnico, je pripravil knjigo Vodič po cerkvah ribniške župnije. V župniji Velike Poljane je izdal brošuro 100 let župnije sv. Jožefa na Velikih Poljanah.

Župnik Maks Ipavec ob kosteh ljudi, ki so jih ob breznu Krimska jama ubili partizani, v Begunjah leta 2016. Vir: arhiv I. Ž.

V času župnikovanja v Begunjah je napisal knjigo Kalvarija notranjske dežele, kjer je objavi najbolj tragične dogodke med vojno in po vojni na Notranjskem. Ob 100. obletnici škofa Jožefa Kvasa (maminega brata) je skupaj z bratrancem Jožetom Pavličem pripravil knjigo Moč ljubezni.

Navdihujejo ga cerkveni očetje, teologi, papeži, pisatelji...

Pri duhovniškem poslanstvu ga poleg Svetega pisma posebej navdihujejo cerkveni očetje: Origen, Janez Zlatousti, Ambrož, Avguštin, Hieronim in papež Gregor Veliki. Med novejšimi teologi pa kardinal sv. John H. Newman, Karl Rahner, Teilhard de Chardin, Blaise Pascal, Solovjev, Berdjajev, Aleš Ušeničnik, Janez Janžekovič in nadškof Anton Stres.

Begunje pri Cerknici, pogreb umorjenih v Krimski jami, polaganje krst v grob, na levi duhovniki Franci Petrič, Anton Stres, Maks Ipavec, 9. oktober 2016. FOTO: Ivo Žajdela

Pri oznanjevanju rad uporablja duhovna sporočila ruskih pisateljev (Tolstoj, Dostojevski, Solženicin) in slovenskih pesnikov ter pisateljev (France Prešeren, Oton Župančič, Srečko Kosovel, Dragotin Kette, Simon Gregorčič, Alojz Gradnik, blaženi škof Anton M. Slomšek, blaženi mučenec Alojz Grozde, France Balantič, Ivan Cankar, Franc S. Finžgar, Ivan Pregelj, Vladimir Truhlar, Alojz Rebula...).

Velik vzor so mu papeži: sv. Janez XXIII., sv. Pavel VI., sv. Janez Pavel II., Benedikt XVI. in sedanji papež Frančišek, ki z dušnopastirsko neposrednostjo oznanja usmiljenega Boga in nam daje za zgled varuha Svete Družine sv. Jožefa.

Človek in duhovnik brez Božje milosti je poln bednosti

Za novomašno geslo si je izbral Jezusove tolažilne be­sede apostolu Pavlu, ki je v začetku omahoval v apostolski službi: »Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti spolnjuje« (2 Kor 12, 9). Kot duhovnik se zaveda, da je človek in duhovnik brez Božje milosti poln bednosti, slabosti in se brez Božje pomoči ne more rešiti iz oklepov grešnosti.

V odločilnih trenutkih skupaj s pesnikom Kettejem spoznava:

»Luč je samo ena, ena in več kot enega življenja in več kot ene, več kot ene smrti.«

Rovte, spominska slovesnost, župnik Maks Ipavec in Justin Stanovnik, 20. avgust 2017. FOTO: Ivo Žajdela

Voditelj duhovnih vaj mora biti človek vere, trdne zasidranosti v Bogu

Nadškof Stanislav Zore je pred leti Maksa Ipavca predlagal za voditelja duhovnih vaj za škofe. Takšna oseba mora biti človek vere, trdne zasidranosti v Bogu. Duhovne vaje so namreč čas, v katerem se pod modrim vodstvom srce odpira za delovanje svetega Duha. Pod njegovim vodstvom se človek bliža resnici o samem sebi, svojim sencam in svetlim stranem življenja. V tem vodstvu mora biti ljubezen do resnice in globina Božjega usmiljenja. Brez resnice zgrešimo pot, brez usmiljenja se na poti k resnici ustavimo. Voditelj duhovnih vaj mora biti človek Cerkve. Odnos z Bogom, ki se v duhovnih vajah prenavlja, se uresničuje znotraj Cerkve. Odlikovati ga mora zdrava duhovnost. Srce mora biti v nebesih, obe nogi pa trdno na tleh.

»Oznanjati mora Kristusa, ki je postal človek, tako da imamo velikega duhovnika, ki sočustvuje z našimi slabostmi, ki je kakor mi preizkušen v vsem, vendar je brez greha,« opiše voditelja duhovnih vaj nadškof Zore. Biti pa mora tudi vesel človek, kar seveda Maks Ipavec je. Vesel, umirjen, zgovoren, moder...

V knjigi Pričevalci vstalega Kristusa so objavljene duhovne vaje za škofe, duhovnike, redovnike in bogoslovce. Škoda bi bilo, če duhovne vaje Maksa Ipavca ne bi bile natisnjene v knjižni obliki. Tako jih bo lahko bral vsak, ki želi poglobiti svojo vero.

Avtor ves čas navaja svoje bogato doživete duhovne misli, ki jih prepleta z refleksijami iz svojega življenja, iz življenja nekaterih drugih oseb in jih oplemeniti z mislimi mnogih duhovno močnih oseb.

Obsežna avtobiografija Duhovnik med nebom in peklom

V obsežni avtobiografija Duhovnik med nebom in peklom je Maks Ipavec opisal svojo bogato življenjsko in predvsem duhovniško pot.

Naj naštejem le naslove poglavij:

Otroštvo in mladost

Osnovna šola

Gimnazijska leta

Pri vojakih v Črni Gori

V bogoslovju in na Teološki fakulteti

Mašniško posvečenje

»Nedeljski« kaplan v župniji Trebnje

Kaplan v župniji sv. Jakob – Ljubljana

Kaplan v župniji Dobrepolje–Videm

Župnik v župniji Begunje pri Cerknici

Župnik in dekan v Ribnici

Župnik v Naklem

Župnik v župniji Begunje pri Cerknici in soupravitelj župnije Sveti Vid

Temeljna vprašanja v življenju kristjana, duhovnika, redovnika, škofa in papeža Krščanstvo, druge vere in skrivnost Boga