Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Malahija

Objava: 09. 08. 2005 / 10:40
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:40
Ustavi predvajanje Nalaganje

Malahija

Malahija, Malahijo, Malahij, Malko, Malči, ...

O rodu in življenju tega preroka nam ni nič znano, deloval pa je verjetno sredi 5. stoletja pred Kristusom. Že Ezdra in Nehemija sta si po vrnitvi Judov iz babilonske sužnosti zelo prizadevala za njihovo duhovno prenovitev. Duhovščina je namreč zanemarjala bogoslužje in poučevanje ljudstva v postavi, Judje so se ženili s pogankami, niso posvečevali sobote in za daritve niso jemali izbranih živali, temveč bolne, slepe in kruljave.

S pretresljivimi besedami jim je Malahija potrkal na srce. »Sin spoštuje očeta in služabnik se boji Gospoda. Ako sem torej oče, kje je moja čast, in ako sem Gospod, kje je strah, ki mi gre, govori Gospod nad vojskami vam, duhovnikom, ki zaničujete moje ime.« Svoj srd nad duhovniki, ki zanemarjajo svojo službo, še stopnjuje, ko pravi: »Nimam veselja z vami, ... ne maram daritev iz vaših rok,« in v preroškem duhu napove, da se bo namesto daritev iz rok starozaveznih duhovnikov »na vseh krajih«, to je po vsem svetu med narodi darovala nova, »čista« daritev (1, 10-11).

Malahija očita dalje, da Judje ne ločijo med dobrim in hudim, zato jih bo zadela božja sodba. »Približam se vam za sodbo in hitro bom pričeval zoper čarovnike in prešuštnike, zoper krivoprisežnike, zoper nje, ki stiskajo dninarja, siroto, vdovo, in tujcu kratijo pravico ter nimajo strahu pred menoj, govori Gospod nad vojskami« (3, 2-5). Prerok pa tudi tolaži dobre. Svojo knjigo sklepa s tem, da opozarja sodobnike na Mojzesa in Elija. Mojzes predstavlja postavo, Elija preroke. Oba skupaj sta znamenje njene odrešitvene vloge in njene neminljivosti. Malahija je napovedal božjega poslanca, ki bo v Elijevem duhu pripravljal pot Odrešeniku, Janeza Krstnika: »Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravljal tvojo pot pred teboj...« (3, 1).

Stara zaveza nam tako ob koncu zadnje kanonične knjige govori po preroku s simboliko, ki nam je postala prav razumljiva šele mnogo stoletij kasneje, ko se je uresničila.
V srednjem veku so ga pogosto upodabljali v mozaiku in slikanih oknih. Kot »angelu zaveze« mu dodajajo ob strani podobo angela.

Spominjamo se ga 14. januarja.

Nazaj na vrh