Kot sta v protestnem pismu zapisala kancler in predsednik društva Heraldica Slovenica Anže Hobič in Aleksander Hribovšek, je bilo iz slikovnega gradiva z dogodka mogoče razbrati, da so organizatorji za namen slovesnega preboja na steno naslikali grb Republike Slovenije, nato pa steno, na kateri je bil grb, s težko mehanizacijo uničili in tako (ob slovesnem mahanju z zastavicami in aplavzu udeležencev) izvedli slavnostni preboj.

Pomemben politični dogodek z visoko udeležbo

»Na fotografijah je bilo videti uničen slovenski grb na prebiti steni. Dogodku so prisostvovali premier dr. Robert Golob, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, koroški deželni glavar Peter Kaiser, predstavniki DARS in ASFINAG, predstavniki turškega izvajalca, turška in avstrijska veleposlanica v Sloveniji in drugi pomembni gostje. Šlo je torej za pomemben politični dogodek z udeležbo visokih predstavnikov Slovenije in visokih gostov iz tujine,« sta zapisala podpisnika.

Kršenih kar nekaj predpisov

S tem dejanjem uničenja grba je bilo kršenih kar nekaj predpisov, sploh 7. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), ki določa, da grba, enega od treh najpomembnejših simbolov naše skupne države, ni dovoljeno uporabljati poškodovanega ali po zunanjosti neprimernega za uporabo ali v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Republike Slovenije.

Eklatanten dokaz o kršitvi

»Dodatno se je s tem dejanjem kršilo tudi 15. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki določa, da se z denarno globo kaznuje, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Republike Slovenije. Žalostna podoba napol uničenega grba, pod katerim se je slikal slovenski predsednik vlade, je eklatanten dokaz o kršitvi obeh zgoraj navedenih pravil,« so bili jasni v Heraldici Slovenici.

V Heraldici Slovenici so ogorčeni, ker ni početja nihče zaustavil niti problematiziral. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Moralno povsem zavržno početje

Opozarjajo tudi, da je početje, tudi če ne bi bilo nezakonito, moralno povsem zavržno, sporno in v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi pravili o ravnanju z državnimi simboli. V društvu so ves čas še zlasti glasni glede tega, da si naši državni simboli – kakršni koli že so – zaslužijo spoštovanje, in že od ustanovitve leta 1991 vsakodnevno svarijo pred njihovo napačno uporabo s strani posameznikov in tudi raznih državnih organov.

Pomanjkanje občutka za osnovne civilizacijske norme

»Zavedanje o pomembnosti spoštovanja simbolov se sicer počasi izboljšuje, zato je še toliko bolj šokantno, da si je državni vrh privoščil takšen faux pas, popolno neumnost, ki temelji na pomanjkanju občutka za osnovne civilizacijske norme ravnanja s pomembnimi državnimi simboli. Kaj so razmišljali snovalci ideje, ko so se odločili, da bi bilo primerno z bagrom uničiti državni grb?« sta zapisala podpisana pod protestno pismo.

Državni simboli niso nedotakljive relikvije

Po njunem ni nova ugotovitev, da (občutek za) sveto izginja s tega sveta. Sami se niso nikdar zavzemali za to, da bi na državne simbole gledali kot na nedotakljive relikvije, naravnost neverjetna pa je popolna odsotnost vsakršnega spoštovanja, ki si ga simboli zaslužijo. V društvu vsem prisotnim na dogodku očitajo, da se nihče od njih ni obregnil ob to, da se s slovenskim grbom ob tako pomembnem in državotvornem trenutku ne ravna na tak način.

Kakšna družba smo postali?

»Kaj so si ob pogledu na to samodestruktivno dejanje mislili tuji gostje, si ne upamo niti pomisliti. Kje so bili vsi zadolženi za protokol v kabinetu predsednika vlade, ministrstva za infrastrukturo in nenazadnje DARS? Kakšna družba smo postali, da se nam zdi primerno na simbolno pomembni prireditvi ob skrbno izbranih in docela primernih besedah tako barbarsko uničiti simbol Republike Slovenije?« se sprašujeta podpisnika.

Četrtošolci razumejo

In, kot zaključita, če se po vsem tem še kdo sprašuje, zakaj bi si grb zaslužil spoštovanje, mu lahko to pojasnita kot četrtošolcem, ko jim predstavljata državne simbole: državnih simbolov se ne uničuje in se z njimi ravna spoštljivo, saj predstavljajo nas same. Če jih torej uničujemo ali z njimi grdo ravnamo, je to enako, kot bi na isti način ravnali sami s seboj ali s svojimi prijatelji. Kot poudarjata, četrtošolci to analogijo običajno zelo dobro razumejo – jo bo zmogla v prihodnosti razumeti tudi naša oblast?

Dars: Šlo je za prevelik poseg

Dars se je na dogodek po poročanju MMC RTV SLO odzval z besedami, do bo družba v prihodnje vso skrbnost namenila temu, da se kaj takega ne ponovi. »Žal se je ob preboju zaradi želje po zagotovitvi dovolj velike odprtine za varen prehod delavcev z avstrijske strani opravil prevelik poseg.«