V njem želijo v ospredje postaviti temeljno načelo: »Človekovega dostojanstva ne moremo vzeti, ker je neodtujljivo; lahko pa ga globoko prizadenemo. Zato je naša dolžnost, da ga varujemo in udejanjamo s spoštovanjem vsakogar.« Med vidnejšimi predstavniki pobude ob javni predstavitvi sta bila tudi kardiolog dr. Marko Noč ter študent medicine in humanistike Maks Lenart Černelč.

Naloga države je varovati človekovo zdravje in omogočiti državljanom dostop do oskrbe, ne pa postavljanje ovir do zdravljenja. (Manifest Za bolnika)

Temeljne zdravstvene pravice lažje uveljaviti v tujini

Mladi zdravniki Slovenije in skupina Zdravstvo.si opozarjajo, da slovenski zdravstveni sistem mnogim ne omogoča pravočasne in kakovostne obravnave. Vse več ljudi ostaja brez osebnega zdravnika, »zaradi podcenjenega dela in prevelikih obremenitev pa kritično primanjkuje tudi negovalnega in srednjega medicinskega osebja,« ponekod pa so čakalne dobe tako dolge, da po njihovem mnenju presegajo strokovno dopustne meje. Posledice niso le organizacijske, temveč zaradi zamud ljudje tvegajo poslabšanje bolezni ali prezgodnjo smrt.

»Nesprejemljivo je, da slovenski bolnik svoje temeljne zdravstvene pravice lažje uveljavi v tujini kot doma. To je namerno omejevanje oskrbe bolnikov, ki so edini vir financiranja zdravstvene blagajne,« poudarjajo. 

Manifest si lahko preberete tukaj: Manifest Za bolnika

V socialni državi za možnost zdravljenja odloča finančna sposobnost

Pomen vlaganja v izobraževalne ustanove je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani po poročanju STA poudaril študent medicine in humanistike Maks Lenart Černelč, ki kljub zahtevni diagnozi spinalne mišične atrofije tipa 1, zaradi katere se šola pretežno na daljavo, dosega izjemne študijske in raziskovalne uspehe ter sodeluje tudi na mednarodnih konferencah s področja bioetike. 

Opozoril je na neenakosti pri dostopu do diagnostike in terapije ter poudaril, da je nedopustno, da v socialni državi možnost zdravljenja vse bolj določa finančna zmožnost posameznika. Po njegovem prepričanju je vsak človek – ne glede na zdravstveno stanje – nosilec neodtujljivega dostojanstva, zato mora zdravstveni sistem zagotavljati enake možnosti za vse.

Maks Lenart Černelč. FOTO: osebni arhiv

Zdravnik Marko Noč je ob tem poudaril, da bi morali v slovenskem zdravstvu spremljati uspešnost zdravljenja z uveljavljenimi kazalniki, med katerimi je kot primer navedel tudi stopnjo smrtnosti po posameznih posegih. Po njegovih besedah je trenutna situacija takšna, da dodatne omejitve niso primerne. Ocenil je, da živimo v obdobju zdravstvene krize, »ko je treba aktivirati vse zdravstvene kapacitete, jih povabiti k delu, sodelovanju in reševanju bolnikovih težav«. 

Po številu zdravnikov na prebivalca močno pod povprečjem EU

Predstavniki pobude so poudarili nujnost, da mora biti zdravljenje zagotovljeno v razumnem roku in da mora imeti bolnik možnost izbire zdravnika kjerkoli v državi, pri čemer naj se storitve financirajo iz javno zbranih sredstev. Zavzemajo se za racionalno rabo denarja ter opozarjajo, da vsaka neučinkovitost ali preplačilo pomeni manj razpoložljivih sredstev za drugega bolnika.

Eden izmed poudarkov manifesta je kadrovska stiska. Po njihovih ocenah bi za dosego evropskega povprečja potrebovali približno 1400 dodatnih zdravnikov nemudoma. »Tiste, ki pa zmorejo delati več in dobro, pa je za dodatno delo potrebno ustrezno nagraditi na vseh ravneh, od negovalke do vrhunskega zdravnika,« so zapisali.

Čas za bolnika, ne za birokracijo

Zdravstvenim delavcem je potrebno omogočiti, da svoje delo opravljajo brez nepotrebnih omejitev, ob čemer opozarjajo, da »vsaka minuta, ki jo zdravnik, medicinska sestra ali drugi zdravstveni delavci namenjajo administrativnemu delu, krade čas in kakovost oskrbe pacientom«. 

Avtorji ob tem opozarjajo, da Slovenija pri uvajanju sodobnih tehnoloških orodij v zdravstvu zaostaja in prepočasi uvaja. Moderna orodja bi lahko razbremenila delavce. »Tehnološki napredek in njegova orodja rešujejo življenje, neproduktivna administracija pa jih uničuje,« opozarjajo.

Številni so prisiljeni do zdravstvenih storitev dostopati samoplačniško, čeprav so prispevke tudi za te storitve v sistem že vplačali. (Manifest Za bolnika)

Zdravniki pozivajo: odločitev je tudi v rokah volivcev

Posebno mesto v dokumentu namenjajo paliativni oskrbi. »Z okrepitvijo paliativnih timov in povečanjem kapacitet stacionarne oskrbe moramo zagotoviti pomoč vsakomur, ko jo potrebuje,« ter dodajajo, da ob tem ne smemo prezreti svojcev, ki pogosto nosijo velik čustveni in fizični napor. Prav odnos do najranljivejših razkriva zrelost in sočutje družbe.

Ob tem so včeraj na konferenci pozvali državljane k udeležbi na prihajajočih parlamentarnih volitvah, saj po njihovem mnenju brez politične volje temeljitih sprememb ne bo mogoče uresničiti. Po njihovem mnenju zdravstvena stroka sama nima zadostnega političnega vpliva, da bi lahko izpeljala potrebne spremembe.