Zavetnik: gospodinj ali izkoriščanih otrok

Atributi: križ, lilija, trnjeva krona na glavi

Marija Frančiška od peterih ran se je rodila v družini manjšega obrtnika, ki pa s svojim družbenim in gmotnim položajem nikoli ni bil zadovoljen, zato je k delu in garanju priganjal vso družino in se mu tudi otroci niso prav nič smilili. Oče je bil pravi grobijan, človek hitre jeze, mati pa potrpežljiva in pobožna žena, ki je vso grobost svojega moža jemala nase in, kolikor je mogla, branila otroke pred izkoriščanjem, ki so ga bili deležni. Zlasti še Marijo Frančiško, ki je, kljub temu da je bila bolehna in je večkrat bruhala kri, morala trdno delati. Bila pa je otrok velike pobožnosti, saj njeni življenjepisci pravijo, da je že pri štirih letih tako rada molila, da je ponoči več ur prebila v molitvi in »bila s svojim srcem pri Bogu«. Prvo obhajilo je sprejela že s sedmimi leti in bila odtlej skoraj vsak dan pri sveti maši, obhajilo pa je bilo njeno največje zadoščenje.

Oče jo je želel na silo poročiti z nekim bogatim mladeničem, a se mu je takrat prvič odločno uprla in morala zato živeti v hišnem priporu. Šele na prigovarjanje njenega spovednika jo je izpustil in ji dovolil, da postane svetna tretjerednica reda alkantarencev, pod pogojem, da ostane doma in dela v njegovem podjetju. Oče jo je hudo izkoriščal, tako da je ob svoji bolehni naravi morala veliko pretrpeti. Trpela pa je tudi zaradi svojega svetniškega življenja, saj so jo zaradi številnih zamaknjenj in peterih Kristusovih ran, ki jih prejela, mnogi dolžili čarovništva. Na sodišču je uspešno prestala preizkušnjo; obstaja pa tudi zapriseženo pričevanje nekega duhovnika, ki je potrdil pristnost ran. Rane je pozneje prerasla tanka koža, tako, da so bile vidne le, če jih je pridržala proti svetlobi. Po smrti matere ni mogla več dolgo prenašati surovosti in izkoriščanja domačih, zato se je zatekla v službo k nekemu trgovcu, kjer je pomagala pri gospodinjstvu in vzgajala otroke. Pa je prišla z dežja pod kap, saj je tudi tu morala prenašati krivice in gorje, dokler se ni kot gospodinja preselila k nekemu duhovniku in mu je služila celih 38 let.

Bila je žena številnih mističnih doživetij; njena »posebnost« so bila mistična nadomeščanja, o katerih obstajajo tudi poročila in pričevanja. Tako je bila npr. uslišana, da je namesto umirajočega očeta trpela smrtni strah in prenašala trpljenje vic. Sploh se je zdelo, da ima posebne zveze z onstranskim svetom, veliko je molila zlasti za rajne, imela pa je tudi dar prerokovanja. Izpričanih in dokazanih je zlasti veliko čudežev v njeni službi ljubezni do bližnjega.


Ime: Njeno krstno ime je Ana Marija Nikoleta, Marija Frančiška pa redovno. Vsa imena so splošno znana; ime Nikoleta pa izhaja iz grškega imena Nikolaos, ki je zloženo iz besed nike »zmaga v boju« in laos »narod, ljudstvo«.

Rodila se je 25. marca 1715 v Neaplju,
umrla pa 6. oktobra 1791, prav tako v Neaplju v Italiji.

Družina: Njen oče je bil Frančišek Gallo, trgovec, imel je majhno obrt za izdelovanje svilenih trakov, mati pa Barbara Basinsin.

Zavetnica: Nima posebnega patronata, a jo lahko štejemo tudi za zavetnico gospodinj ali izkoriščanih otrok.

Upodobitve: Upodabljajo jo v obleki frančiškanske tretjerednice (alkantarencev – ustanovil jih je Peter Alkantarski) s križem in z lilijo v roki ter s trnjevo krono na glavi.

Beatifikacija:12. novembra 1843 jo je papež Gregor XVI. imenoval za blaženo, 29. junija 1867 pa papež Pij IX. za svetnico.

Goduje: 6. oktobra.