Zapri
Iskanje

Marija Magdalena, najzvestejša Jezusova učenka

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 22. 07. 2021 / 00:30
Oznake: Duhovnost, God, Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.07.2021 / 15:08
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marija Magdalena, najzvestejša Jezusova učenka

Marija Magdalena, najzvestejša Jezusova učenka
Upodobitev Marije Magdalene na mozaiku p. Marka Ivana Rupnika. FOTO: Arhiv Družine.
Marija Magdalena je svoje drugo ime najbrž dobila po ribiškem mestecu Magdala ob Genezareškem jezeru, od koder je verjetno izhajala.

V Evangelijih srečamo njeno ime več kot desetkrat; pogosto je omenjena skupaj z drugimi ženami, vendar vedno na prvem mestu. Ob evangeljskem poročilu, da je Jezus iz nje izgnal sedem demonov (prim. Mr 16,9 in Lk 8,2), se je razbohotila ljudska domišljija in iz nje naredila veliko grešnico in spokornico; temu so sledila številna slikarska in literarna dela ter celo filmi. 

Ne glede na to, kakšno je bilo njeno življenje pred srečanjem z Jezusom, je neizpodbitno dejstvo, da jo je to srečanje popolnoma prevzelo. Postala je ena najzvestejših Jezusovih prič vse do njegove smrti na križu. Prisluhnila je oznanilu svojega Učenika in po njem uravnavala svoje življenje. 

Nič čudnega torej, da je bila prva, ki je Jezusa spoznala, ko se ji je prikazal po vstajenju. Še več kot to: Jezus prav njen naroči, da naj obvesti druge učence, da živi, da naj pridejo v Galilejo na goro, kjer se jim bo prikazal. 

O tem pomembnem dogodku, pravzaprav srčiki naše vere, poročajo vsi štirje evangelisti, čeprav Luka Marijo Magdaleno omenja le v družbi drugih žena, ki so prišle h grobu (prim. Jn 20, 11-18; Mr 16,9-11; Mt 28,1-10; Lk 24,1-10).

Češčenje

Marijo Magdaleno je že prva Cerkev slavila ne le kot tisto, ki se ji je Jezus po vstajenju prvi prikazal, ampak tudi kot tisto, ki je veselo oznanilo o Njegovem vstajenju prenesla apostolom. Hipolit Rimski jo je že v 3. stoletju imenoval kar »apostolka apostolom« in kot tako jo je že od začetka častila zlasti Cerkev na vzhodu. 

Sveti papež Janez Pavel II. je ob poudarjanju vloge žensk pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve izpostavil prav posebno vlogo Marije Magdalene kot »prve priče, ki je videla Vstalega, in prve glasnice, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. 

Župnijska cerkev sv. Marije Magdalene v Sodražici. FOTO: Ivo Žajdela.

Papež Frančišek je sledil temu izročilu, ko je 3. junija 2016 z dekretom Apostolorum Apostola povzdignil god sv. Marije Magdalene v praznik za vso Cerkev in pri tem izpostavil »pomembnost te ženske, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa«. 

Ob tem je naglasil, da se ta »odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«.

Sv. Mariji Magdaleni se verniki priporočajo proti slabemu vremenu in proti mrčesu, kot zavetnico pa jo častijo vrtnarji in vinogradniki, žene, spokornice, jetniki, zapeljani, pa tudi učenci in študentje. Njen god praznujemo 22. julija.

Poimenovanja

Da je bila Marija Magdalena čaščena na Slovenskem že od nekdaj, dokazujejo številne njej posvečene cerkve, ki jih je več kot petdeset. Med njimi je kar osem župnijskih: v Koprski škofiji Gore, v Murskosoboški škofiji Kapela pri Radencih, v Celjski škofiji Dramlje in Slivnica pri Celju, v Mariborski nadškofiji Javorje in Maribor – Sv. Magdalena, v Ljubljanski nadškofiji Sodražica in Zlato Polje.

Po Mariji Magdaleni nosi ime nemško mesto Magdeburg. Po njej se imenuje sestrska redovna skupnost magdalenke, ki je delovala tudi pri nas v Studenicah.

Ime Marija Magdalena nosi danes okrog 350 Slovenk, nekoliko bolj pogosti sta imeni Magdalena (nad 1700) in Magda (okrog 1700), še bolj pogosti pa izpeljanki Majda (okrog 7300) in Alenka (nad 7600), vendar so vsa ta imena v zadnjem času v upadanju. 

Nalaganje
Nazaj na vrh