Slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje ima letos poseben pečat, saj revija Ognjišče, ki romanje organizira že od začetka, praznuje 50-letnico izhajanja. Romanje so začeli z molitvijo rožnega venca, mašo pa je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. »Vi ste veliko večkrat pri Mariji, kot pa drugi, ki so zdravi in pri polnih močeh. Vas namreč z Marijo povezuje zavest, da človek na koncu koncev lahko svoje težave in skrbi izroči samo nekomu, ki razume bolečino in pozna stisko,« je zbrane nagovoril nadškof: »Marija vas danes sprejema s posebno ljubeznijo, ker v vas vidi trpljenje svojega Sina Jezusa /.../ Marija preprosto ne more spregledati nobene vaše solze, nobene gube, ki jih v vaš obraz zarišeta skrb in bolečina, ne more preslišati nobenega vzdiha, ki se izvije iz vašega srca, ne more preslišati nobene prošnje in tožbe, ki jo izgovorite njeni materinski skrbi. Vem, da ste velikokrat pri njej, ko ležite na svojih posteljah in ste odvisni od pomoči drugih. Vem, da se v nočeh, ki so za preizkušenega človeka tako zelo dolge, odpravite k njej, se zazrete v njene oči in skupaj z njo molite k njenemu Sinu.«

Nadškof Zore se je pred mašo na trgu pred brezjansko baziliko srečal z romarji (foto Jože Pavlič)

Petje med molitvijo rožnega venca pred mašo in ljudsko petje med mašo je vodil frančiškan p. Franci Seničar

Šotor pred baziliko so invalidi in bolni napolnili že dobro uro pred začetkom maše, Na Brezje je priromalo prek štiri tisoč bolnih in ostarelih (foto Jože Pavlič)

»Zahvaljujte se za pomoč, ki vam jo nudijo vaši domači«

Nadškof je bolne in invalide prosil, da ko bodo po maši šli mimo podobe Marije Pomagaj, naj poleg vseh drugih misli, besed in prošenj, Mariji izročijo tudi vse te ljudi, ki darujejo svoj čas in svoje sposobnosti. »Pa tudi sicer se večkrat Bogu zahvalite za pomoč, ki vam jo nudijo vaši domači in drugi ljudje. Vem, da se ravno s tistimi, ki so vsak dan z vami, največkrat tudi sporečete, vendar vam zagotavljam, da so ravno oni vaši največji dobrotniki. Nikoli ne mislite, da vam največ daje tisti, ki vas obišče enkrat na mesec za pol ure ali eno uro in vam prinese zavojček kave. Nedvomno ste njegovega obiska veseli. Ne pozabite pa, da v resnici za vas skrbijo tisti, ki so vsak dan z vami. In sami dobro veste, da včasih vsi vstanemo na levo nogo. Čeprav morda kdaj pa kdaj ne znajo ali zaradi skrbi in težav ne zmorejo biti najbolj prijazni, so oni ob vas in poskrbijo, kolikor je to seveda mogoče, za vse, kar potrebujete. Zato se spomnite nanje in bodite Bogu in njim hvaležni, da vam stojijo ob strani. Z veseljem jim odpustite, če so kdaj slabe volje, kajti še enkrat vam povem, da so oni vaši največji dobrotniki.«

»Prinašam tudi dve prošnji.«

Da mednje prihaja tudi s prošnjami, je dejal nadškof. »Najprej vas prosim, da veliko molite za naš narod. Samo Bog se lahko dotakne src vseh, tako vernih kot tudi nevernih, in jih odpre za medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Samo Božji dotik lahko zaceli rane in omogoči narodovo spravo. Vi ste marsikaj osebno doživeli in zato sem prepričan, da veste, kako pomemben je mir, kako pomembno je sožitje. Vaše molitve za narod naj se nenehno dvigajo k Bogu.« Druga prošnja, ki jo je nadškof naslovil na bolne in invalidne, pa je bila prošnjaza molitev za družine in za nove duhovne poklice. »Naše družine so na preizkušnji. Današnji čas jim ponuja toliko skušnjav in ponudb, ki jim niso v srečo in blagor. Vaša molitev in vaša daritev trpljenja naj jim pomagata do jasnega spoznanja, kako lepo je biti družina, in do trdne odločitve, da bodo naredili vse, da družina tudi ostanejo. Ob molitvi za družine pa molite tudi za nove duhovne poklice. Jezusu povejte, da v svoji bolezni in onemoglosti potrebujete duhovnike. Da potrebujete pomoč in tolažbo, ki jo dobite v svetih zakramentih. Povejte mu, da se veselite obiska duhovnika ob prvih petkih, da se veselite spovedi in svetega obhajila. Povejte mu, da vas to veselje velikokrat napolnjuje ves mesec – najprej v pričakovanju in potem v hvaležnosti. In Jezus, ki je sam rekel, nam veselja ne bo nihče vzel, nam tudi sam ne bo jemal veselje. Slišal bo vaše prošnje in bo naši Cerkvi pošiljal novih duhovnih poklicev.« Ob koncu je nadškof zbrane prosil še za molitev zase: »Prosim vas, da molite tudi zame, sam pa vam zagotavljam, da vsak dan molim za vse vas in vas izročam dobrotni priprošnji in varstvu Marije Pomagaj.«

Po pridigi so duhovniki ostarelim delili zakrament bolniškega maziljenja. (foto Jože Pavlič)

Pomembno vlogo imajo prostovoljci

Po pridigi so nadškof in številni duhovniki zbranim podelili zakrament bolniškega maziljenja, po maši pa so v procesiji zvrstili ob Marijini podobi in ji na oltar položili svoje prošnje in zahvale. Poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, se romanja udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najbolj zvesti pomočniki so skavtska združenja (odrasli skavti), malteški vitezi, nekatere mladinske veroučne skupine in številni posamezniki. Romarsko mašo je v živo prenašal Radio Ognjišče.

Ob koncu maše so šli invalidi ob pomoči prostovoljcev okoli Marijinega oltarja (foto Jože Pavlič)