Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Martin Scorsese in njegovi »Svetniki«: se veliki režiser vrača domov?

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 28. 12. 2024 / 05:30
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.12.2024 / 13:44
Ustavi predvajanje Nalaganje
Martin Scorsese in njegovi »Svetniki«: se veliki režiser vrača domov?
Scorsese v prvem delu serije, ki je bila premierno predvajana sredi letošnjega novembra, predstavlja štiri znane katoliške svetnike in mučence: Ivano Orleansko, Janeza Krstnika, Maksimilijana Kolbeja in Boštjana. FOTO: YouTube/zajem zaslona

Martin Scorsese in njegovi »Svetniki«: se veliki režiser vrača domov?

Znameniti ameriški režiser italijanskih korenin Martin Scorsese je v letošnjem novembru in decembru javnosti predstavil svoj najnovejši projekt: filmsko serijo o svetnikih, ki jo je ameriški nadškof Salvatore Cordileone na družbenem omrežju X označil kot režiserjevo »vračanje domov«.

Nova serija z naslovom »Martin Scorsese predstavlja: Svetniki« osvetljuje življenja katoliških svetnikov s pomočjo visokokakovostnih filmskih posnetkov, pripovedi in igralskih nastopov. Z oskarjem nagrajeni Scorsese v osemdelni dokumentarno-dramski seriji, ki so jo premierno predvajali na pretočni televizijski postaji Fox Nation, v prvem delu predstavlja štiri znane katoliške svetnike in mučence: Ivano Orleansko, Maksimilijana Kolbeja, Boštjana in Janeza Krstnika. V drugem delu, ki bo predvajan aprila prihodnje leto, bodo predstavljeni Frančišek Asiški, Marija Magdalena, Tomaž Becket in Mojzes Etiopski.

Scorsese je v seriji prevzel več vlog, od voditelja, pripovedovalca in izvršnega producenta, obenem pa deli osebne anekdote in premišljevanja o življenju katoliških svetnikov. Gledalce razvaja z osupljivimi filmskimi prizori, podrobno izdelanimi kostumi iz obdobij, v katerih so svetniki živeli, in odličnimi igralskimi nastopi. Iz napovednika je razvidno, da so ustvarjalci serije izbrali zelo različne pristope k filmskim upodobitvam posameznih obdobij, so pred premierno uprizoritvijo poročali ameriški mediji: medtem ko je epizoda o Ivani Orleanski videti kot odlomek iz legende o kralju Arturju, je zgodba Maksimilijana Kolbeja iz Auschwitza posneta v mračni črno-beli tehniki.

Kot je pojasnil Scorsese, so ga podobe svetnikov v katoliških cerkvah vedno zanimale, vedno se je spraševal, kakšne zgodbe se skrivajo za njimi. Kot otrok, ki je odraščal v New Yorku v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je pogosto našel zatočišče v tamkajšnji stolnici sv. Patrika. V današnjem času je težko razumeti in posredovati krščansko vero, meni režiser. Pogosto mu postavljajo vprašanje: »Ali verjamete v te stvari?« Veliko ljudi danes išče svoje odrešenje zunaj krščanstva, njemu pa krščanstvo predstavlja vero »za ljudi«, kajti v krščanstvu doživite »skrajno ljubezen, skrajno odrešenje in skrajno sprejemanje«. V seriji poudarja človeške boje, ki se skrivajo za verskim izročilom.

Svetniki so tvegali svoja življenja, da bi sledili Jezusu Kristusu. Scorsese jih opisuje kot »izjemne osebnosti, ki so se uprli nepravičnosti in krutosti ter tvegali svoja življenja, da bi pomagali drugim ljudem«, izpostavil pa je tudi čudeže, ki jih pripisujejo njihovi priprošnji.

Scorsese: »na trenutke« dejaven katoličan

Sloviti režiser je pred premiero serije za medije spregovoril o svojem zadnjem projektu, o svojem odnosu do katolištva in o tem, zakaj meni, da mora biti filmska produkcija z versko zasnovo »globoka«. Povedal je, kako se je že po snemanju filma Pobesneli bik leta 1980 odločil, da bo začel raziskovati življenja svetnikov. Že takrat se je dogovarjal o snemanju serije, vendar datum še ni bil določen.

Nagibam se k ljudem, ki želijo globlje raziskovati in ne samo obsojati, saj je to še vedno navzoče.

Ni natančno vedel, kje in kako naj se projekta loti: »Če je svetnik nekdo, ki velja za nekaj posebnega, smo mnogi od nas kot otroci mislili, da morajo biti zato svetniki nadčloveški. V resnici pa ni tako. Bistvo je v tem, da so človeški. Bistvo je v tem, da smo vsi sposobni imeti določene lastnosti.« Za mlajše generacije je lik svetnika morda težje razumljiv, »ker ne živimo z njimi«. Serija se mu je zdela »dober poskus, da bi poskušali razumeti, kaj je svetništvo in kaj je pravzaprav vera«. Zaradi obširnega gradiva so priprave na snemanje trajale nekaj desetletij.

Na vprašanje, kakšen je njegov odnos do katolištva v tem življenjskem obdobju (režiser je pred dvema letoma obhajal osemdesetletnico, op. prev.), je odvrnil, da je »na trenutke« dejaven katoličan: »Na tej točki je moj odnos s katoliško vero dialog, ki ga imam z nekaterimi duhovniki in drugimi posvečenimi osebami. Nagibam se k ljudem, ki želijo globlje raziskovati in ne samo obsojati, saj je to še vedno navzoče.« Obstajajo določena pravila, ki jih človek kdaj prekrši, vendar nanje ne smemo gledati povsem črno-belo, je prepričan, zato se raje druži z ljudmi, ki so nekoliko bolj odprti glede same Cerkve.

Scorsese ima v načrtu še nekaj verskih in osebnih projektov, med drugim si znova želi posneti film o Jezusovem življenju.

Scorsese je pojasnil, kako podpira prizadevanja papeža Frančiška, da bi se vrnili k večnim vrednotam Cerkve in ji pomagali, da se razvije v svet naslednjega stoletja. Vedeti pa moramo, kaj je pravi smisel in kaj prava resnica krščanstva. V preteklosti je zanj umrlo veliko ljudi in veliko ljudi je zaradi njega živelo dobro življenje. V krščanstvu so vrednote, moramo pa jih poznati, jih raziskovati in si prizadevati, da bi po njih tudi živeli.

Režiser Martin Scorsese. FOTO: Harald Krichel/Wikipedia

Kaj je dobro vedeti o seriji »Martin Scorsese predstavlja: Svetniki«?

  • Martin Scorsese je leta 2023 obiskal irski dominikanski red v samostanu sv. Klemena v Rimu, da bi podrobneje raziskal vprašanja vere za to serijo in filme z versko vsebino, ki jih še ima v načrtu. Celotna produkcija serije »Svetniki« je od zasnove do končne izvedbe trajala sedem let.
  • Serija vključuje tudi zgodovinske posnetke in fotografije iz obdobja, v katerem je živel svetnik, predvsem del o življenju sv. Maksimilijana Kolbeja. Videoposnetek prikazuje, kako je duhovnik zapustil svoj dom in kakšno je bilo življenje med nacistično okupacijo na Poljskem med drugo svetovno vojno.
  • Zaradi vsebine in konteksta zgodb, vključno z nazorno prikazanim nasiljem in krvavimi podrobnostmi vojne, je serija primerna za odraslo občinstvo in ni namenjena otrokom. Življenje sv. Maksimilijana Kolbeja prikazuje tudi goloto, povezano z njegovim obdobjem v Auschwitzu.
  • Vsaka epizoda se zaključi s posvetom med ameriškim duhovnikom jezuitom p. Jamesom Martinom, ki je znan po svoji podpori LGBTQ skupnosti v Katoliški cerkvi, pesnico in pisateljico Mary Karr in sodelavcem univerze Georgetown Paulom Eliejem.

Scorsese ima v načrtu še nekaj verskih in osebnih projektov, med drugim si znova želi posneti film o Jezusovem življenju (njegov je tudi film iz leta 1988 z naslovom Poslednja Kristusova skušnjava, op. prev.). Kot je pojasnil, je navdih za film dobil lani po srečanju s papežem Frančiškom na konferenci »Globalna estetika katoliške domišljije«, na kateri so se zbrali umetniki in ustvarjalci z vsega sveta. Po tem srečanju je Scorsese dejal: »Na papežev poziv umetnikom sem se odzval na edini način, ki ga poznam: z domišljijo in pisanjem scenarija za film o Jezusu.«

Nalaganje
Nazaj na vrh