Sinoči je pri frančiškanih na Tromostovju somaševanje vodil župnik iz župnije Šempas Joško Tomažič. Zbrali so se tudi Ketejevi sorodniki in domačini iz župnij Planina pri Ajdovščini, Šempas in Osek, ki so se v lepem številu prišli počastiti svojega rojaka.

Župnik iz Župnije Šempas Jožko Tomažič. FOTO: Tatjana Splichal 

Nastopil je Združeni pevski zbor župnij Šempas in Osek pod vodstvom Petra Ušaja in ob orgelski spremljavi Anke Vovk.

Združeni pevski zbor Šempas in Osek. FOTO: Tatjana Splichal 

Ustvarjeni po Božji podobi

Romana Bider, voditeljica spravne pobude Vseposvojitev, je v nagovoru zbranim dejala: »Nekje sem prebrala, da kristjan verjame, da je ustvarjen po Božji podobi in po tej podobi, ki jo nosi globoko v sebi, oblikuje svojo resničnost - njegova dejanja, vedenje, izbire in odločitve so sadovi Božje podobe v njem. S takšnim človekom ni mogoče manipulirati. Lahko se ga le ubije ali na smrt prestraši. Bogoslovca Emila Keteja so leta 1944 ubili. Danes bi nas prenekateri, ki jih moti krščanska pokončna hrbtenica, radi držali v strahu. Naša rešitev je v izostritvi Božje podobe v nas.«

»Doma si je napravil oltarček in maševal« 

Župnik Joško Tomažič je predstavil življenje Emila Keteja: »Emil Kete se je rodil 1. julija 1924 v kmečki družini v Dolenjah v župniji Planina pri Ajdovščini. V družini se je rodilo 8 otrok, ki so bili deležni dobre krščanske vzgoje. Emil je rad hodil k maši in že majhen je začel ministrirati. Doma si je napravil oltarček in maševal,« je opisoval.

FOTO: Tatjana Splichal 

Šolanje je nadaljeval v Gorici, kjer je obiskoval semenišče in gimnazijo. Tam je postopno utrjeval svojo življenjsko odločitev, da postane duhovnik, in se leta 1944 že pripravljal na duhovniški poklic v velikem semenišču.

Njegovo življenje pa se je nasilno končalo še pred uresničitvijo tega cilja. Novembra 1944 so ga na poti od doma zajeli partizani, ko je obiskal bolnega očeta. Po zasliševanjih in pritiskih, v katerih naj bi ga skušali odvrniti od njegove vere in poklica, je ostal zvest svoji odločitvi. Po približno dveh tednih so ga umorili v gozdu blizu Šempasa.

Govor je zaključil: »Kot je ovca tiho, ko ji strižejo volno, tako je Emil ostal miren in trden sredi ponižanja, ko so mu odvzeli dostojanstvo.«

Več v pridigi, ki je dostopna na spodnjem videoposnetku: 

Pesem Gregorja Čušina

Še več fotografij je na voljo v spodnji fotogaleriji:

1/8