V okviru pobude vsak prvi petek v mesecu darujejo maše za žrtve komunističnega nasilja pri nas, ki so v postopku za beatifikacijo. Somaševanje je ta petek vodil dr. Silvester Fabijan, župnik iz pokojnikove rojstne Župnije Raka, poleg pa je bil tudi dekan Anton Gnidovec iz župnije Vinica, kjer je Salmič deloval do svoje smrti deloval kot kaplan. Pri maši so peli pevci dveh župnijskih zborov iz Župnije Leskovec pri Krškem in iz Župnije Raka pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič in ob orgelski spremljavi Martina Božiča.

Romana Bider iz pobude Vseposvojitev. FOTO: Tatjana Splichal

Ivan Salmič se je vedno tako zavzemal za vsakega posameznega človeka, kot da bi šlo za usodo celega sveta. (Romana Bider)

Romana Bider je v uvodnem nagovoru na začetku maše v imenu pobude Vseposvojitev povedala: »Ivan Salmič je eden izmed tistih posebnih ljudi, ki se je – ne glede na posledice – vedno tako zavzemal za vsakega posameznega človeka, kot da bi šlo za usodo celega sveta. Zato je njegova življenjska zgodba sveta zgodba. In narod, ki skrbno čuva takšne svete zgodbe, še ima upanje na odrešitev.

Fotogalerija Tatjane Splichal

Od Rake do Vinice

Življenje in delovanje Ivana Salmiča je v pridigi predstavil Anton Gnidovec, ki je povedal, da se je rodil v preprosti kmečki družini na Raki. Po posredovanju kaplana so ga sprejeli v šolanje na ljubljanskem križniškem zavodu in mladi Salmič se je v tem času odločil, da se pridruži njihovemu redu.

Narod, ki skrbno čuva takšne svete zgodbe, še ima upanje na odrešitev. (Romana Bider)

Po študiju v Innsbrucku in Ljubljani je bil 7. julija 1940 posvečen v duhovnika. Njegovi predstojniki v križniškem redu so ga glede na njegove sposobnosti želeli poslati na nadaljnji študij v Rim, a je zaradi vojnih razmer ostal in začel dušnopastirsko delo v Vinici ob Kolpi.

Dekan Anton Gnidovec iz župnije Vinica je povzel življenje Ivana Salmiča. FOTO: Tatjana Splichal

Med vojno reševal življenja

»Veliko je pomagal ljudem in pri tem večkrat tvegal življenje,« je povedal Gnidovec o Salmiču. Posredoval je za ljudi, ki so jih Italijani hoteli odpeljati v internacijo, ter prepričal okupacijske oblasti, da niso ustrelili treh fantov, ki so se s partizanov vrnili domov. Gnidovec je prebral tudi pričevanje Staneta Berkopca iz Toronta, ki v svojih spominih navaja dogodek, ko je viniški kaplan pregovoril nemške vojake, da niso ustrelili talcev.

Veliko je pomagal ljudem in pri tem večkrat tvegal življenje. (Anton Gnidovec)

V drugem primeru je bil g. Berkopec sam med tistimi, ki so jih zajeli Nemci in segnali v neko drago: »Priporočil sem se Mariji Žeželjski. Nato zagledam, da nekdo teče po bregu proti nam. Ko se približa, vidim, da je gospod Salmič. Nad drago je stal višji nemški oficir in drugi vojaki. Vsi so imeli naperjene puške in mitraljeze proti nam. Ko priteče gospod Salmič, pade na kolena pred oficirja. Ni mogel takoj govoriti, sape mu je zmanjkovalo. Ko je prišel malo do sape, je dvignil roke pred oficirja in na ves glas prosil, naj ne streljajo ljudi, da so to vsi kmečki, pošteni ljudje. Trajalo je približno tričetrt ure, ko so se pogovarjali z oficirjem, potem so nas spustili domov. Upam, da je še kdo živ od teh približno štiridesetih, pa naj pove po pravici, če ni bilo tako res.«

Božji služabnik Ivan Salmič. FOTO: Tatjana Splichal

Kot je povedal Gnidovec, nekaterim ta posredovanja niso bila všeč: »Vedeli so, da ga ne bodo mogli pridobiti za svoje zle načrte.« Salmiča so obtoževali, da je fante spodbujal k odhodu k domobrancem. 13. novembra 1943 so ga partizani izpred župnišča odvedli proti Žežlju, proti večeru pa so zaslišali dva strela. Naslednji dan so se partizani vrnili, udrli v kaplanovo stanovanje in ga izropali. 20. novembra sta dve ženi v gozdu našli sledove krvi in sklepali, da je tu kraj Slamičevega umora. Odkopali so truplo, ki je imelo noge še vedno zvezane, na telesu pa so bile vidne rane od mučenja.

Trdno smo prepričani, da je pater Ivan Boga iz srca ljubil, vernike prav učil, mučeništvo prestal in slavo dosegel. (Anton Gnidovec)

Mašo so s petjem obogatili pevci župnij Leskovec pri Krškem in Raka pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič. FOTO: Tatjana Splichal

Uresničil je evangeljsko ljubezen

Po osamosvojitvi so hoteli priti do ostankov mučenca, a vse kaže, da so njegovo truplo prekopali. »Ne glede na to, ali bomo kdaj njegove relikvije našli ali ne, smo trdno prepričani, da je pater Ivan Boga iz srca ljubil, vernike prav učil, mučeništvo prestal in slavo dosegel,« je zatrdil Gnidovec, ki je te besede vzel iz napisa na spomeniku dvanajstim pobitim duhovnikom v Črnomlju.

Njegovo pričevanje naj nas opogumlja, da tudi v najtežjih trenutkih vztrajamo v dobrem, branimo nedolžne in z zaupanjem molimo. (Anton Gnidovec)

»Ivan Salmič je dobesedno uresničil Jezusove besede iz evangelija: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,« je poudaril Gnidovec, ki je dodal, da je Jezus pokazal, da je največja ljubezen darovanje za druge. »Tega se je p. Ivan učil ob številnih lepih zgledih našega naroda in Cerkve, ta nauk je od Kristusa sprejel v svoje srce, Gospodova kri pri evharistiji pa ga je okrepila za junaško pričevanje. Naj bo življenje p. Ivana ne le zgodovinski zapis, temveč svetilnik. Njegovo pričevanje naj nas opogumlja, da tudi v najtežjih trenutkih vztrajamo v dobrem, branimo nedolžne in z zaupanjem molimo,« je zaključil Gnidovec.

Gregor Čušin vsakemu mučencu posveti pesem. FOTO: Tatjana Splichal

Pesem Gregorja Čušina

V pesniški besedi je p. Ivana Salmiča ob koncu maše predstavil tudi Gregor Čušin, kot za vsakega od slovenskih mučencev pri mašah na pobudo Vseposvojitve. »V krivolovu / čudni lovci so se čudno zmotili, / lovili so volka in jagnje ustrelili,« je zapisal v njej in nadaljeval: »Smrečje, sneg, zemlja, luža krvi … / Kako da nocoj kaplana ni, / namesto 'ave' pa navček zvoni?« Pesem se končuje s priprošnjo: »Nedolžno jagnje, Ivan Salmič, prosi za nas.«

Gregor Čušin: Ivan Salmič