V imenu spravne pobude Vseposvojitev je uvodoma Romana Bider spomnila, da tokratno že 15. mašo darujejo za mladega študenta učiteljišča in organista Janeza Pavčiča, doma v Bizoviku pri Ljubljani, ki je bil star komaj 19 let, ko so ga mučeniško pokončali.

Uvodni nagovor Romane Bider iz spravne pobude Vseposvojitev. FOTO: Tatjana Splichal

Ganjenost je začetek novega življenja

»Obsojati zločine iz preteklosti z vdanostjo v to, da je svet pač pokvarjen, je prelahko. Čakajo nas vendar skriti, zamolčani in zakopani zakladi mučencev, ki so bili do konca predani svetim stvarem. Ob srečanju z velikim trpljenjem ali veliko ljubeznijo je najbolj dostojanstven odziv ganjenost. Ganjenost je kot plug, ki predre trdo površinsko skorjo. Je odpiranje lastnega bitja drugemu. Ganjenost je začetek novega življenja. Vse, kar potrebujemo, je odprtost oči, ušes in srca,« je poudarila Romana Bider.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

»Naj na nas razliva svoj blagoslov«

Ob glasbeni spremljavi Bi Benda iz Bizovika (pri pesmi Mogočno se dvigni nam spev iz srca, še posebej povezani z božjim služabnikom Janezom Pavčičem, se mu je pridružil p. Vid Lisjak) je somaševanje vodil br. Matej Štravs iz Župnije Ljubljana Štepanja vas, kamor danes sodi Pavčičev rojstni kraj Bizovik, ki je navzoče spodbudil, naj se priporočajo svetniškim kandidatom, še posebej tokratnemu mučencu, »naj na nas razliva svoj blagoslov in nam pomaga v naših življenjih«.

Somaševanje je vodil br. Matej Štravs. FOTO: Tatjana Splichal

Podpisi na notah

Br. Matej je v pridigi spomnil na nekaj pomenljivih utrinkov iz življenja božjega služabnika. Ko je umrl mučeniške smrti, je soseda njegovi materi svetovala, naj – zaradi možne policijske preiskave – sežge vse Janezove stvari. To se je res zgodilo, ostalo pa je nekaj podpisov na notah, ker je bil organist. Kot je pojasnil br. Matej, so štiri našli »in so tako rekoč njegova relikvija«, zanimivo pa je, da je nekje podpisan kot Ivan in drugje kot Janez Pavčič.

Štirje podpisi Janeza (Ivana) Pavčiča na notah. FOTO: Tatjana Splichal

Svet fant

»V knjigi Rekviem za organista izvemo, da je bil od rojstva Ivan, ko pa se je začel širiti sovjetski komunizem, si je dal ime Janez, se zadnja leta življenja tako podpisoval in tudi želel, da ga tako kličejo,« je pojasnil Štravs, ki je Pavčiča označil za svetega fanta. Ob obiskih bolnikov jih je povprašal, kakšne spomine imajo nanj, pa mu je zdaj že pokojna gospa omenila, da se Janeza spomni, da je vselej pritekel mimo njihove hiše, ko je šel v šolo, »samo pogledal si, pa ga že ni bilo več«. Nek tudi že pokojni mož pa je župniku povedal, da je bil Janez zares priljubljen med fanti, ki so ga zelo spoštovali.

Zbranost med mašo za mučenca Janeza Pavčiča. FOTO: Tatjana Splichal

Že od mladosti orglal v cerkvi

Br. Matej je spomnil, da je bil Janez iz Mežnarjeve družine in je bil že kot majhen otrok veliko v cerkvi skupaj z očetom. Njegov stric pa je bil organist in je umrl, ko je bilo Janezu 15 let, pa se je kar on priučil igranja in je že od mladosti dalje orglal v cerkvi. Znano je, da je bil še kot najstnik na Evharističnem kongresu in se tam navdušil nad pesmijo Mogočno se dvigni nam spev iz srca, ki so jo nato že v kratkem peli tudi v cerkvi v Bizoviku.

Janez Pavčič je bil umorjen še ne devetnajstleten. FOTO: Tatjana Splichal

Podelili bi 12 milijonov obhajil letno

»Pavčič je za prve petke zbiral fante, ki so pokleknili pri oltarju in zapeli litanije Srca Jezusovega. Mu je bilo pa kar malo težko, ko ni bilo organista, ker je želel s fanti peti pred oltarjem, in je prosil sestro, da bi se vsaj toliko naučila orgle, da bi jih spremljala. Veliko mladih, ki jih je on navdušil, je hodilo v cerkev. Po podatkih v kroniki je bilo takrat v Bizoviku, ki je imel 600 prebivalcev, podeljenih 22.000 obhajil letno, torej ga je vsak prejel vsaj 36-krat. Če preračunamo na Ljubljano: če bi tako pogosto hodili k obhajilu, bi bilo treba v Ljubljani podeliti 12 milijonov obhajil letno,« je podčrtal br. Matej.

Grožnje s smrtjo

In dodal, da so mnogi cerkveni prag prestopili prav po zaslugi Pavčiča, ki so ga tudi vabili, da bi pristopil med levo usmerjene ljudi, pa jih je samo zavrnil. Večkrat so mu tudi grozili, eden od prijateljev mu je pokazal seznam, na katerem je bilo napisano njegovo ime, češ da ga iščejo, da bi ga usmrtili. In je na zadnjih pevskih vajah, ki jih je vodil, Janez lepo povedal: Če me ne boste več videli, vam povem, zakaj ne: ker mi grozijo s smrtjo.

FOTO: Tatjana Splichal

Duhovnik ali učitelj?

»V knjigi o njem beremo, kako zelo rad je imel Boga in kako z veseljem se je trudil širiti Božjo slavo. Tudi sam je tehtal, ali bi postal duhovnik ali učitelj, pa se je potem odločil oditi na učiteljišče, ker je videl, da bo lahko tako mnogim pomagal. Tudi povezoval je mlade, bil je res mož akcije, ki je bil težko pri miru; povezoval je ljudi med seboj in jih navduševal za Boga. In prav zaradi tega vpliva so mu potem stregli po življenju,« je opomnil br. Matej Štravs.

Bogoslužje je obogatila zasedba Bi Bend iz Bizovika. FOTO: Tatjana Splichal

Mučen in umorjen

In še spomnil, da so ga 18. maja 1942 prijeli, ko je šel proti Sv. Urhu, dan pozneje pa ga zelo hudo mučili in usmrtili. Leto pozneje, 20. marca 1943, so našli njegov grob in še nekaj tam usmrčenih drugih blizu Police pri Grosupljem, kjer zdaj stoji križ, na njegovem pogrebu v Bizoviku pa se je zbralo čez 2000 ljudi. Br. Matej je ob tem navedel besede župnika iz Šentpetra Alojzija Košmerlja pri Pavčičevem odprtem grobu:

FOTO: Tatjana Splichal

Obdarjen z lepimi darovi duha in srca

»Danes stojimo ob grobu, prevzeti z globokim spoštovanjem pred Bogom, vladarjem sveta, pred mladima mučencema, ki sta padla kot žrtev vere v Boga, v resnico in pravico Božjo. Obdarjena z lepimi darovi duha in srca sta bila požrtvovalno vdana Bogu, Cerkvi in svojemu narodu. Janez in France (Jakoš), naša mučenca, častitljiv nam bo vedno – iz roda v rod – vajin grob!«

Ozdravljenje mladega fanta na njegovo priprošnjo

Ljudje so ob Janezu Pavčiču začutili, da se mu lahko priporočajo, da je bil zgled. Tudi br. Matej je izvedel, da se je prav pred kratkim na priprošnjo k mučencu zgodilo ozdravljenje mladega fanta, ki se je poškodoval; tudi sam pa pozna mnogo ljudi, ki se mu iskreno priporočajo. Svetniki so – tako br. Matej – kakor okna milosti, skozi katera prihaja Božja milost med nas.

FOTO: Tatjana Splichal

Prošnja za Božjo pomoč

»Stisk na svetu je polno, težav je polno, ljudi, ki so se oddaljili od Boga, je polno, in vedno znova se lahko priporočamo našim svetniškim kandidatom s prošnjo, da bi nam izprosili Božjo pomoč. Še toliko bolj dragoceno je, ko jih poznamo in vidimo, in potem vemo, kakšni so in kako se jim lahko priporočamo. Tudi vas povabim, da bi se radi priporočali našim svetniškim kandidatom. Priporočimo se, naj Pavčič iz nebes kliče blagoslova na domači Bizovik in vso slovensko Cerkev,« je pozval Štravs.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Janez se ni umaknil nazaj

Po njegovem je prav, da se priporočamo našim svetniškim kandidatom tudi, da bi nam izprosili moč za oznanjevanje in širjenje vere. Tudi Janez Pavčič je vedel, da je tvegano, kar počne, in bi se lahko umaknil nazaj in si tako ohranil življenje, pa je namesto tega do konca deloval za Boga in iz ljubezni do njega. Zato naj ne bo niti nam težko, če bomo kdaj kje zastavili svoje življenje za Boga, je še prepričan br. Matej.

Br. Matej Štravs in Romana Bider s Pepco Dimnik, ki je našla note s podpisom Janeza Pavčiča. FOTO: Tatjana Splichal

Vsak je dovolj vreden in dragocen

»Ko se srečujem z ljudmi, ki so se oddaljili od Boga ali ki se odločijo priti v skupino za katehumene, mi je nekaj tako čudovito lepega videti, kako Bog danes kliče in potrebuje tudi nas, da spremljamo te mlade ali odrasle, ki se odločijo stopiti na pot za Bogom. Da se tega ne bi bali, ker je to čudovita stvar! Ko sem se pogovarjal z gospo, ki je za veliko noč prejela zakramente, je dejala, da ne ve, ali je vredna stopiti na to lepo pot krščanstva. Pa sem ji odgovoril, da se jaz enako sprašujem in ne vem, ali sem jo kot duhovnik vreden spremljati na tako lepi poti. Vsak od nas je dovolj vreden in dragocen, da lahko nekomu pomaga na pot za Bogom!« je nagovor zaključil br. Matej Štravs.

Mučenca je v pesmi predstavil Gregor Čušin. FOTO: Tatjana Splichal

Pesem Gregorja Čušina

Kakor vsakega mučenca je tudi Janeza Pavčiča na svoj način, v pesmi, predstavil Gregor Čušin. Med drugim je zapisal tudi: »Besedi, ki jo človek izgovori, se pač verjame ali ne. A za Besedo učlovečeno človek, ki ji verjame, umre. Mol Črne maše čez Podmolnik je zavekal v beli dan, na binkošti namesto goloba vzprhutal je vran. /…/ Janez Pavčič, Mežnarjev Ivan, prosi za nas!«

Gregor Čušin: Janez Pavčič