Dogajanje je Massimiliano Stefani v celoti postavil v leto 1974. Roman Trst, 1974 se pričenja neke deževne pomladne noči v slovenski šolski stavbi v Ulici Caravaggio, pri Svetem Ivanu v Trstu, kjer je eksplodirala bomba. Peklenski stroj so tja nastavili skrajni desničarji, ki so podoben podvig poskusili izpeljati že pet let prej. Prva bomba, postavljena v neposredno bližino slovenskega vrtca, je zatajila in ni eksplodirala. Tista iz leta 1974 je na srečo povzročila le gmotno škodo.

Nad njihovim odraščanjem leži senca medvrstniškega nasilja

V ospredju romana so različno stari fantje in dekle, ki se zaradi svoje družbene pripadnosti, političnega prepričanja ali iskanja lastne identitete ne sprijaznijo z resničnostjo in okoljem. Maja, Saša, Ruggero in Lorenzo: vsak ima svojo zgodbo in vsak preživlja svoje težke trenutke. Soočajo se s puberteto, s prvo ljubeznijo, z vprašanjem politične pripadnosti in lastne spolne identitete. Nad njihovim odraščanjem leži senca medvrstniškega nasilja. Okoliščine jih za nekaj časa povežejo, a potem ločijo in globoko preoblikujejo. Medčloveški odnosi, ljubezen, smrt, bolečina so v romanu upovedovani preprosto, pristno in odmerjeno.

Ideološka nasprotovanja in tragični dogodki iz časa druge svetovne vojne

Dogajanje je avtor umestil v leto 1974, ko je neke deževne pomladanske noči v slovenskem šolskem poslopju v Trstu eksplodirala bomba. Tudi mesto v zalivu je tako plačalo svoj davek težkim letom, v katere je Italija zabredla 12. decembra 1969 po bombnem napadu na Trgu Piazza Fontana v Milanu. Eksplozija bombe na slovenski šoli je imela seveda tudi druge vzroke, kot ugotavlja pisatelj, med njimi so izrazito ideološka nasprotovanja in tragični dogodki iz časa druge svetovne vojne.

Pisatelj je živo opisal nekatere tržaške mestne četrti

Pisatelj je živo opisal nekatere tržaške mestne četrti, kot sta na primer Sveti Ivan in Sveti Andrej, in glavno mestno promenado, to je Drevored 20. septembra. Vodi nas v Ljudski vrt ter v Barkovlje in v dolino Glinščice. V romanu spoznavamo tudi osebnosti, ki so Trstu v ponos. Tako je v skopih, a jasnih potezah izrisana osebnost psihiatra Franca Basaglie, ki je zagovarjal ukinitev psihiatričnih bolnišnic in bil pionir novega koncepta duševnega zdravja.

Roman je zanimiv za širši slovenski prostor, saj ponuja opis tistih značilnosti, ki še vedno zaznamujejo Trst in vse obmejno območje.

Glavna lika sta Maja, učenka slovenske šole, in Ruggero, mladi Italijan

V soboto zvečer, 27. aprila, ob 21.47 je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli eksplodirala bomba. Ta šola je bila že tarča spodletelega atentata pet let prej, ko je bil peklenski stroj dvojček onega, ki je povzročil nato atentat na banko v Milanu. Drugi atentat Massimiliano Stefani omenja v dveh poglavjih romana Trst, 1974. Bomba povezuje privlačno, lepo berljivo zgodbo tega osrednjega leta napetosti v Italiji. Tako se v ozadju atentata na vlak Italicus, na naftne rezervoarje v Dolini, na trg Della Loggia v Bresci razvijajo privlačne, zanimive, psihološko dovršene zgodbe. Tekoče pripovedovanje z lahkotnim pristopom k prikazovanju zapletenih, tudi napetih dogajanj čustveno, a sproščeno spremlja zgodbo četverice mladih glavnih oseb in še vrste stranskih. V glavnem so sošolci Maje in njenega brata Saše, torej Slovenci. Četverico dopolnjujeta Ruggero, skrajno desničarski mladinec, in gej Lorenzo.

Glavna lika sta Maja, učenka slovenske šole, in Ruggero, mladi Italijan, ki sprva simpatizira s skrajno desnico. Spoznata se naključno, a življenjske okoliščine kmalu poskrbijo, da se njuni poti ločita. Oba nato prehodita lastno pot odraščanja: Ruggero se oddalji od neofašističnih idej, Maja pa se približa politiki.

Nastopajo tudi neofašisti, a tudi nedozoreli levičar Maura. Srečamo se s preosnovo norišnice psihiatra Franca Basaglie in s Pasolinijem v študentskem domu tržaške univerze. Trst utripa od Akvedota z novofašisti do Barkovelj, Glinščice s supetom, in tudi samim Svetim Ivanom, Magrisovim Ljudskim vrtom in »njegovo« jezuitsko cerkvijo, ki sta sicer oba bila tudi »naša«, slovenska. Slovenska šola v ulici svetega Frančiška je usahnila po kominformu. Med stranskimi osebami je pomembna vloga Ervina, Sašinega sošolca, ki je predmet vrstniške objestnosti. Tudi to je avtor razburljivo prikazal z razpletom zglednega ravnatelja slovenske nižje gimnazije.

Škoda je bila velika, še hujše pa sporočilo, uperjeno proti slovenski skupnosti

Kot je na predstavitvi knjige v Trstu dejal avtor, je roman napisal skoraj po naključju, ko je med raziskovanjem naletel na fotografijo Piera Paola Pasolinija med obiskom v Trstu. Radovednost ga je pripeljala do časopisnih arhivov tistega časa in takrat je začel odkrivati vrsto pozabljenih dogodkov. Odločil se je, da bo iz vseh novih spoznanj oblikoval zgodbo, v katero bo vključil bombni napad, Pasolinijev obisk in druga pomembna dogajanja tistih burnih let. Pojasnil je, da je dogodek o bombnem napadu postal eno izmed osrednjih izhodišč romana, ki sicer prepleta zgodovinska dejstva z izmišljenimi liki in zgodbami. 27. aprila 1974 je pozno zvečer na šoli pri Svetem Ivanu eksplodirala bomba, ki so jo postavili člani italijanske skrajno desničarske organizacije. Ker je bil pozen večer, k sreči ni bilo žrtev, a škoda je bila velika, še hujše pa sporočilo napada, uperjeno proti slovenski skupnosti.

Roman se dogaja izključno v letu 1974 in skuša čim bolj pristno obnoviti vzdušje tistega časa, od mestnega vsakdana do vpliva filma in kulture. Glavna lika sta Maja, učenka slovenske šole, in Ruggero, mladi Italijan, ki sprva simpatizira s skrajno desnico. Spoznata se naključno, a življenjske okoliščine kmalu poskrbijo, da se njuni poti ločita. Oba nato prehodita lastno pot odraščanja: Ruggero se oddalji od neofašističnih idej, Maja pa se približa politiki.