Čustva imajo za posameznika ključno vlogo in so neločljiv del našega življenja. Kot je v uvodu v knjigi Čustva, človekova odnosnost in doseganje dobrega življenja pojasnila dr. Mateja Centa Strahovnik, so teorije »čustev celostni sklopi pogledov na naravo, izvor, vlogo in pomen čustev, v okviru teh pa se knjiga posebej posveča kognitivni teoriji čustev. S čustvi kot sodbami o pomembnih vidikih naših življenj vzpostavljamo svoj vrednostni svet. Njihova ustreznost oz. ustreznost naše celotne čustvene geografije je zato eden izmed temeljev moralnega življenja in dejavnik doseganja dobrega življenja.«

Kako so čustvenost, dialoškost in odnosnost pomembni

Avtorica se je v prvi vrsti osredinila na kognitivno teorijo čustev in predstavlja tako njena izhodišča, kot tudi to, kako jo lahko plodno povežemo z nekaterimi drugimi pristopi, ki izpostavljajo vidike kultiviranja čustev, moralnosti in doseganja dobrega življenja. V prvem poglavju na podlagi izhodiščnih opredelitev ključnih pojmov (čustva in čustvovanje, dialog, odnos in odnosnost, moralnost, umetnost življenja) in orisom temeljnih teorij čustev izpostavlja tesno povezanost in prepletenost med njimi. Zanimalo jo je, kako so čustvenost, dialoškost in odnosnost pomembni za doseganje dobrega in srečnega življenja kot osrednjega cilja umetnosti življenja.

Kognitivna teorija čustev, kot jo je razvila Martha Nussbaum

Eden izmed vidikov pristopa umetnosti življenja, ki je v literaturi manj raziskan, je prav vidik čustev in čustvenosti. Zato se je v nadaljevanju avtorica posvetila teorijam čustev, zatem pa še posebej kognitivni teoriji čustev, kot jo je razvila Martha Nussbaum. Pristna in odprta dialoška drža v odnosu je pomemben dejavnik za oblikovanje, razumevanje, doživljanje in izražanje čustev, ter posledično za vzpostavljanje moralnega življenja.

V drugem poglavju je skozi orise teorij čustev najprej izpostavila, da se mnoge teorije čustev medsebojno dopolnjujejo, kot to velja v primeru evolucijske teorije in teorije čustvenega procesa, nekatere pa si nasprotujejo in jih ni mogoče neposredno povezovati (npr. kognitivne in nekognitivne teorije). Vsaka od teh teorij pa razkriva enega ali več pomembnih vidikov čustev in čustvenosti, zato je ne moremo preprosto ali v celoti zavrniti. Vseeno pa pokaže, da ima kognitivna teorija čustev – glede na vidik razvijanja in kultiviranja posameznikovih čustev ter gradnjo ustrezne čustvene geografije – prednost pred ostalimi teorijami.

Pomen čustev za vzpostavitev dialoško-etičnih odnosov

V četrtem in petem poglavju je nato to teorijo povezala z geštalt pristopom ter pristopom umetnosti življenja. Glavna teza je, da lahko kognitivno teorijo čustev in geštalt pristop učinkovito združimo v enoten model, ki omogoča tako globlje razumevanje umetnosti življenja kot tudi uspešno doseganje dobrega življenja.

To delo je nastalo na podlagi avtoričine doktorske disertacije z naslovom Pomen čustev za vzpostavitev dialoško-etičnih odnosov.

Mateja Centa Strahovnik, Čustva – kazalo in povzetek