Več sto povabljenih – med njimi je bil tudi predsednik škofovske konference škof Andrej Glavan - se je sinoči (v sredo, 27. januarja) udeležilo odprtja prenovljene Narodne galerije in obogatene stalne zbirke. Po nagovorih direktorice galerije Barbare Jaki, ministrice za kulturo in predsednika države, so odkrili bronasti spomenik dolgoletni ravnateljici dr. Anici Cevc, ki je idejno zasnovala galerijo, kakršna je danes. Bronast portret Cevčeve, izddelal ga je kipar Mirsad Begić, bodo pridružili kipom ustanovnikom galerije Riharda Jakopiča, Ivana Hribarja in Frana Windischerja, ki so doslej stali v drugem nadstropju vhodne avle, po novem pa jih bodo prestavili pred zlato dvorano. Po odkritju spomenika Cevčevi so se obiskovalci sprehodili po prenovljenih razstavnih prostorih, največ zanimanja je zbudila Sokolska dvorana, kjer je bila do nedavnega telovadnica Športnega društva Narodni dom, zdaj pa je v njej zbirka srednjeveške umetnosti. Več v tiskani številki Družine

Spomenik Anici Cevc sta odkrila direktorica galerije in predsednik države, izdelal ga je kipar Mirsad Begić (fotografije Ksenja Hočevar)


Odprtja prenovljenih prostorov, ki so jih povabljeni gostje v treh nadstropjih napolnili do zadnjega kotička, se je udeležil tudi predsednik škofovske konference škof Andrej Glavan

Pročelje prenovljene Narodne galerije je bilo na slavnostni večer osvetljeno v barvah slovenske zastave, ob koncu je bil v Veliki dvorani 20-minutni koncert godalnega orkestra Slovenske filharmonije, sledil je še ognjemet

Sedanja stalna zbirka obsega skoraj šeststo eksponatov, ki časovno segajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. S pridobitvijo novih prostorov – danes meri celoten kompleks treh stavb, nastalih med letoma 1896 in 2001, nekaj več kot 12.600 kvadratnih metrov – so dve nekdaj ločeni postavitvi (Umetnost na Slovenskem in Evropska umetnost) povezali v enovito zbirko umetnosti na Slovenskem, jo geografsko razširili na tiste pokrajine, ki so bile do zdaj slabo predstavljene – to sta zlasti Štajerska in Primorska –, in njeno zgornjo časovno mejo prestavili.

Že ob vstopu v prvo dvorano z najstarejšimi umetninami prevzame relief Krakovske Marije, ki nakaže kronološko zastavljenost celotne razstave, hkrati pa kot timpanon portala gotske predhodnice Križevniške cerkve simbolično pospremi vstop med vrhunce srednjeveške zbirke, ki je končno dobila dovolj prostorno in reprezentativno postavitev. Kot je dejal kustos Andrej Smrekar so umetnine srednjeveške umetnosti »steber galerijskega umetnostnega fonda«. V zbirki vidimo delo Janeza Aquile, prvega umetniškega imena na naših tleh, Ljubljanske kiparske delavnice, kopije fragmentov pomembnih stenskih poslikav, ki imajo pomembno dokumentarno vrednost, nekatere freske so namreč in situ že uničene. V novi stalni zbirki so tudi skulpture ptujskogorske skupine, ki je po Smrekarjevem mnenju še danes najvišji estetski dosežek naših krajev vseh časov.

Zlati oltar z gradu Ortnek nad Ribnico

V Veliki dvorani prvič v stalni zbirki srečamo tudi odlični »zlati oltar«, ki prihaja z gradu Ortnek nad Ribnico in je spet združen s sliko, narejeno prav zanj: to je Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Geigerja von Geigerfeld. Giambatistta Cignaroli in Guilio Quaglio sta novi imeni med baročnimi mojstri v zbirki Narodne galerije. Znatno je razširjen oddelek 19. stoletja.

Za leto dni je galerija pridobila portret mlade Parižanke Ivane Kobilce, ki je v Sloveniji na ogled prvič od nastanka leta 1892.

S prenovo, preureditvijo in posodobitvijo prostorov je Slovenija dobila sodobni muzej, ki ustreza visokim standardom za predstavljanje umetnosti. Z vzpostavitvijo nivojskih dostopov iz Vhodne avle je omogočena pretočnost med galerijskimi prostori, z združenjem slovenske in evropske zbirke pa povečana razstavna površina, ki se razteza na skoraj 3.100 kvadratnih metrih. Nova postavitev zaobjema 555 umetnin, kar je za tretjino več kot v prejšnji postavitvi.

(več o novih pridobitvah prenovljenih prostorov Narodne galerije v tiskani Družini)

Največja novost prenovljene Narodne galerije je pridobitev prostorov nekdanje telovadnice Sokolskega doma