V Sloveniji od četrtka, 3., do nedelje, 6. novembra 2011, prirejajo mednarodno znanstveno konferenco z naslovom The possibilities and meaning of reconciliation (Možnosti in pomen sprave). Njen program bo v četrtek, soboto in nedeljo potekal v Domu sv. Jožefa na Plečnikovi ulici 29 v Celju, v petek pa na Teološki fakulteti v Ljubljani. Kot sporočajo s Tiskovnega urada SŠK, je prirediteljica dogodka Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Konferenca, na kateri bo uradni jezik angleščina, bo potekala pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts), ki ima sedež v Salzburgu v Avstriji. Predsednik programskega odbora konference je predstojnik katedre za filozofijo na Teološki fakulteti prof. dr. Janez Juhant, predsednik organizacijskega odbora pa predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko na Teološki fakulteti višji znanstveni sodelavec doc. dr. Bojan Žalec.

Nameni in cilji konference so znanstveno poglobiti razumevanje sprave, saj je znanstvena vednost o spravi eden glavnih in potrebnih dejavnikov, ki lahko pomaga pri njenem dejanskem uresničevanju in dogajanju, tako na osebni kot tudi na družbeni ravni.

Tematika je izredno tehtna in aktualna. Slovenska, evropska in svetovna daljna in bližnja zgodovina, kot tudi sedanjost sta polni nasilja, krivic, zločinov in iz njih izhajajočih resentimentov. Tovrstni pojavi bodo do določene mere neizogibni tudi v prihodnosti. Zločinov, trpljenja in krivic ni mogoče poravnati niti pozabiti. Storjena škoda in zlo močno ogrožata kakovost življenja posameznika, skupine ali družbe, ogrožata stabilnost družbe in lahko negativno vplivata na njen nadaljnji razvoj. Neporavnano in nepredelano trpljenje ter zlo sta faktorja, ki lahko rodita nove zločine, novo nasilje in krnita uresničevanje sočutja, vživljanja v drugega, dialog z drugim, sprejemanje drugega, solidarnost in ne nazadnje pravičnost. Vse to so bistveni izvori in dejavniki miru v družbi.

Način, ki nam je znan že iz oddaljene preteklosti, da posamezniki, skupine in družbe regulirajo posledice nasilja, trpljenja, krivic in zločinov, ki jih ni moč pozabiti, je sprava, ki je zapleteno povezana s procesom odpuščanja. Sprava je izrednega terapevtskega in zdravilnega pomena na individualni in širši družbeni ravni. Ker sta družba in svet kompleksna, sestavljena iz več (vzajemno odvisnih in vplivanih) segmentov, struktur oz. ravni, med katerimi in na katerih lahko poteka sprava, je temu ustrezno kompleksna tudi možna in potrebna obravnava sprave: kognitivno-znanstvena, psihološka, terapevtska, pedagoška oz. vzgojna, pravna, medicinska, antropološka, pravna, zgodovinopisna, sociološka, religiološka, umetnostno-teoretična, filozofska in teološka. Vse naštete vidike sprave je potrebno raziskovati in spoznavati ter jih upoštevati, še posebej, ko napredujemo od (bolj) temeljnih vrst znanosti k drugim, ki na njih temeljijo. Konferenca je zato zasnovana interdisciplinarno, s poudarjenim ozirom na vlogo (dojemanja) svetega, Boga, vere, religije oz. religij pri pojavih, relevantnih za spravo.

Pravilno razumevanje, opredeljevanje in ovrednotenje sprave, njenih dejavnikov in pogojev, znanstveno poglabljanje, kontekstualna občutljivost in upoštevanje, kulturno primerjalne raziskave so bistvenega pomena za soočanje z najbolj žgočimi problemi sodobnega sveta kot so nasilje, vojne, konflikti, maščevanje in (ne)gojenje dialoga.

Neizpodbitno dejstvo je, da so družbe, v katerih je sprava bolje uspela, bolj svobodne in manj razcepljene oz. antagonistične. To velja tudi za slovensko družbo, v kateri smo bili v procesu sprave manj uspešni, kot bi lahko bili. Za obstoječe stanje obstajajo različni dejavniki, eden od njih pa je gotovo tudi ta, da je spravo potrebno znati gojiti. Zdrava in odprta družba je lahko samo tista, ki je zmožna sprave. Za to potrebuje vednost o njej. Namen tozadevne konference je tudi povečati in razširiti to vednost.

Organizatorji konference menijo, da je razprava o predstavljeni problematiki zelo pomembna in da bo deležna pozornosti znanstvene, strokovne in širše javnosti.

Na konferenci bodo med drugim nastopili:

Akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., Univerza v Ljubljani: »On Duty to Learn from History (O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine)«, Medicinska fakulteta, predsednik SAZU. Je član več uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj, med njimi Mednarodnega združenja za raziskave bolečine, Mednarodne federacije za klinično nevrofiziologijo, Ameriškega združenja za elektrodiagnostično medicino in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Vodi državno komisijo za medicinsko etiko, obenem pa je član odbora Sveta Evrope za smernice v bioetiki ter predsednik Sveta za raziskave in razvoj v medicini in predsednik komisije Republike Slovenije za nagrade in priznanja na področju znanosti.

Akad. prof. dr. Jože Krašovec, Univerza v Ljubljani: »Biblical Foundations of Reconciliation (Svetopisemske osnove sprave)«, Teološka fakulteta, član SAZU in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Bil je voditelj prevajalskega projekta ter eden izmed prevajalcev Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma.

Red. prof. dr. Drago Karl Ocvirk, Univerza v Ljubljani: »Jesus – neither an Apple of Discord nor a Hand of Reconciliation between Christians and Muslims (Jezus – ne jabolko spora niti roka sprave med kristjani in muslimani)«, Teološka fakulteta.

Red. prof. dr. Janez Juhant, Univerza v Ljubljani: »Without Victims there is no Life in the World? (Brez žrtev ni življenja na svetu?)«, predstojnik Katedre za filozofijo na Teološki fakulteti, prejemnik nagrade Leopold Kunschak-Preis, Dunaj 2004 in Zoisovega priznanja 2008.

Izr. prof. dr. Miro Cerar, Univerza v Ljubljani: »Reconciliation and Lay from the Perspective of Time (Sprava in pravo v časovni perspektivi)«, Pravna fakulteta.

Prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj, Univerza v Ljubljani: »Reconciliation as the Supreme Truth of Personal and Social Life (Sprava kot najvišja resnica zasebnega in družbenega življenja)«, znanstvena sodelavka pri raziskovalnem programu na Teološki fakulteti. Prejemnica Zoisovega priznanja 2009.

Izr. prof. dr. Stanko Gerjolj, Univerza v Ljubljani: »Biblical Education to Reconciliation (Svetopisemska vzgoja za spravo)«, dekan Teološke fakultete.

Izr. prof. dr. Branko Klun, Univerza v Ljubljani: »History and (In)Justice. Levinas' Advocacy of Human Singularity (Zgodovina in (ne)pravičnost. Levinasov zagovor človeške edinstvenosti)«, Teološka fakulteta. Kot vabljeni predavatelj je gostoval na univerzah v Innsbrucku, Gradcu, Regensburgu in Toulousu.

Višji znanstveni sodelavec dr. Bojan Žalec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani: »Reconciliation in the Context of Personalism and Instrumentalism (Sprava v kontekstu personalizma in instrumentalizma)«. Predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko na Teološki fakulteti. Kot vabljeni predavatelj je gostoval na Univerzi v Zagrebu.

Akad. prof. dr. dr. h.c. Felix Unger: »Reconciliation as a Prerequisite for the Future (Sprava kot predpogoj za prihodnost)«, Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti in njen soustanovitelj. Avtor in soavtor okoli 500 znanstvenih publikacij, član številnih evropskih in ameriških akademij znanosti in umetnosti, med drugimi tudi SAZU, član Svetovne akademije umetnosti in znanosti, član Svetovne akademije znanosti, dobitnik številnih priznanj in nagrad (2009 Paul Stradins Preis, Riga; 2006 Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse; 1992 Karylins Medaille der Lettischen Akademie der Wissenschaften in številnih drugih).

Prof. dr. Wolfgang Palaver, University of Innsbruck: »Why the Concern for the Victims Requires Forgiveness: Girardian Reflections on Monotheism, Violence and Reconciliation (Zakaj skrb za žrtve zahteva odpuščanje: Girardovska razmišljanja o monoteizmu, nasilju in spravi)«, Inštitut za sistematično teologijo.

Izr. prof. dr. Guenter Prueller-Jagenteufel, University of Vienna: »Restraining force against evil and scarring over of past and guilt. Bonhoefferian remarks on penultimate steps toward reconciliation« (Omejevanje sile proti zlu in brazgotinjenje krivde. Boenhofferjevske opombe o predzadnjih korakih k spravi), Inštitut za moralno teologijo.

Prof. dr. Wilhelm Guggenberger, University of Innsbruck: »Reconciliation of Dietrich Bonhoeffer (Sprava po Diterichu Bonhoefferju)«, Inštitut za sistematično teologijo.

Red. prof. Tonči Matulić, Katoliška bogoslovna fakulteta: »Croatia on the Path of Forgiveness and Reconciliation: Project CroPax and its Mission and Achievements (Hrvaška na poti odpuščanja in sprave: projekt CroPax ter njegovo poslanstvo in dosežki)«.

Izr. prof. Marcel Măcelaru, Evangeličanska fakulteta Osijek: »Babel – from Text to Symbol (Babilon – od besedila do simbola)«, dekan Evangeličanske fakultete Osijek.

Asist. dr. MMag. Claudia Paganini, University of Innsbruck: »Can the Media Afford Reconciliation? Reconciliation as Principle of a Minimalistic Ethics (Si lahko mediji privoščijo spravo? Sprava kot načelo minimalistične etike)«, Inštitut za krščansko filozofijo.

Dodatne informacije so o mednarodni konferenci o spravi so na voljo na spletni povezavi http://www.teof.uni-lj.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=4608 .