Otroci, sestre in študentke so si delili hišo, v kateri je vladalo veselje in razigranost. Tako so se študentke zbujale ob oratorijski himni Mogočen Bog v slovenskem in poljskem jeziku, ki so jo otroci vse glasneje peli in naznanjali začetek novega oratorijskega dne.

Kateheza o preroškem poslanstvu. FOTO: Arhiv sester FMA

Vsak dan so udeleženci prisluhnili odlomku Elijeve zgodbe, ki so ga animatorji nadgradili s katehezo in osebnimi pričevanji. Otroci so nato sami uprizorili posamezne odlomke v obliki dramskih iger. Z veliko domišljije in ustvarjalnosti so na oder prenesli ključne prizore Elijevega življenja od skrivnostnega izginjajočega potoka, junaških krokarjev, ki so prinašali hrano, do gorečega ognja na gori Karmel. Vsaka uprizoritev je otrokom omogočila globlje razumevanje sporočila, da je tudi danes mogoče živeti preroško poslanstvo, ki smo ga prejeli pri krstu.

Dramska uprizoritev. FOTO: Arhiv sester FMA

Mednarodna dimenzija oratorija se je letos še okrepila. Znova se je slovenski ekipi pridružilo pet animatorjev iz mladinskega centra FMA v Varšavi. Program je tako potekal trojezično, v slovenščini, poljščini in angleščini. Med udeleženci je bila tudi družina z Japonske, kar je dodatno obogatilo izkušnjo medkulturnega povezovanja.

Obisk hospica. FOTO: Arhiv sester FMA

Teden so popestrili tudi zanimivi gosti in dogodki. Misijonarka sestra Agata Kociper je predstavila svoje misijonsko delo v Amazoniji, sestra Mojca Šimenc pa je z mladimi spregovorila o poslušanju Božjega glasu. Otroci so obiskali tudi Hišo Hospic, kjer so s pesmijo razveselili stanovalce. Velik del časa so preživeli v naravi, kar je bilo tudi v duhu papeževe okrožnice Laudato si. Tako so se, po vzoru preroka Elija, podali na pohod na Toško Čelo, da bi tudi oni v tišini narave prisluhnili Božjemu glasu.

Oratorij so sklenili s sveto mašo in zaključno prireditvijo za starše. Čeprav je bil to zgolj en teden počitnic, so številni udeleženci poudarili, da je bila to globoka duhovna izkušnja, ki bo ostala z njimi še dolgo.

Otroško veselje med igro. FOTO: Arhiv sester FMA

Kaj so udeleženci povedali o doživetjih na oratoriju?

»Meni je bilo najbolj všeč vzdušje, ker smo bili vsi tako povezani.« (animatorka)

»Meni je bil najbolj všeč pohod, ker smo hodili po lepi naravi.«

»To, da smo vsi prijatelji, da so vsi verni, da držimo skupaj in da se lahko pogovarjamo z animatorji iz druge države po angleško.«

»Najbolj sem si zapomnila, da je bil Elija zelo pogumen, da si je upal iti do kralja.« »Da je Elija rekel, naj najdejo jagenjčka in ga dajo na oltar in je potem prišel ogenj, ki je kar vodo popil.«

»Zapomnil sem si krokarje, ki so Eliju nosili hrano.«

»Najbolj všeč mi je bilo v Hiši Hospic, ko nam je gospa govorila zares iz srca.«

»Delavnice! Naredili smo predstavo od Elija in jaz sem bil kralj. In sem imel krono.«

»Lepo mi je, ko smo veliko v naravi, veliko zunaj. Čeprav je sonce sedaj močno, nas spominja na veliko Luč, ki nas greje od znotraj – Božjo luč.« (s. Barbara Poredoš)